Mladi: Nočno življenje v slovenski Istri stagnira

Istrska mesta so v poletnem času živahna, turistično obarvana in prepolna dogajanja. A ko temperatura pade, pogosto zamre tudi nočno življenje - še posebej za mlade. Med dijaki in študenti je vse pogosteje slišati mnenje, da se po 22. uri v Kopru skorajda nič več ne dogaja. Je res tako?

ISTRA > Mladi v slovenski Istri vse pogosteje opozarjajo na pomanjkanje prostorov, priložnosti in raznolikih dogodkov, kjer bi se lahko družili, ustvarjali ali preprosto sprostili - še posebej izven poletne turistične sezone, ko mesta potihnejo. Kljub nekaterim obstoječim pobudam in prizadevanjem lokalnih organizacij imajo mladi pogosto občutek, da njihov glas ne doseže pravega naslova. Ob tem poudarjajo, da idej in interesa ne primanjkuje, manjka pa konkretna infrastruktura, podpora in posluh za njihove potrebe.

“Mladi potrebujemo diskoteke, zabavo, pa ne samo v Portorožu, ampak tudi tu, v bližini fakultet, v Kopru. Vsak vikend bi se moralo nekaj dogajati z različno glasbo za različne okuse,” je opozorila Tjaša, študentka Pedagoške fakultete v Kopru.

Tjaša

študentka Pedagoške fakultete v Kopru

“Mladi potrebujemo diskoteke, zabavo, pa ne samo v Portorožu, ampak tudi tu, v bližini fakultet, v Kopru. Vsak vikend bi se moralo nekaj dogajati z različno glasbo za različne okuse.”

Dogodki že, ampak kje?

“Dogajanje za mlade lahko pri nas razdelimo v tri skupine: zasebne zabave za manjše skupine, občasne večje komercialne dogodke in javne občinske prireditve,” razlaga Filip Čok Umek, predstavnik Kluba študentov občine Koper (KŠOK), ki združuje tako študente kot dijake. Opozarja, da številne dogodke organizirajo različni zunanji akterji, redkeje pa jih snujejo mladi sami - morda prav zato, ker jim primanjkuje primernih prostorov in priložnosti za samo pobudo.

KŠOK se sicer kmalu seli v nove prostore na Cankarjevo ulico 6a. Ti bodo sicer manjši od dosedanjih, a po Umekovih besedah primernejši za redne, manjše dogodke, ki bi lahko večerno dogajanje v mestu vsaj nekoliko oživeli. “Želimo si vikend večerov, kjer bi se lahko mladi sprostili, družili, poslušali glasbo. Tak prostor pa mora vsekakor biti dostopen, varen in brez pretiranih stroškov.”

Alen Mujkić

Študentska organizacija Univerze na Primorskem

“Največ težav imamo pri pridobivanju dovoljenj in iskanju prostorov za kakovostne dogodke. V Kopru takšnih prostorov manjka, zato se bojimo, da bo nočno življenje dokončno zamrlo.”

“Pogrešamo dogodke z različnimi glasbenimi zvrstmi in lokal, namenjen posebej za najstnike,” so nam zaupali štirje dijaki, ki smo jih srečali v bližini Gimnazije Koper. “Tudi biljard, bowling ali kakšna družabna dejavnost bi bila super alternativa posedanju po nakupovalnih središčih,” še dodajajo.

Pomanjkanje prostora je skupna težava

S podobnimi izzivi se srečuje tudi Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP). Predsednik Alen Mujkić poudarja, da mladi nujno potrebujejo prostore, kjer bi se lahko zabavali in hkrati počutili varne.

“Največ težav imamo pri pridobivanju dovoljenj in iskanju prostorov za kakovostne dogodke. V Kopru takšnih prostorov manjka, zato se bojimo, da bo nočno življenje dokončno zamrlo.”

Vloga zavodov - podpora z omejitvami

Tudi Zavod za mladino, kulturo in turizem (ZMKT) Koper, ki upravlja s Centrom mladih Koper (CMK), se trudi mladim omogočati koncertne večere, delavnice in druge dogodke. A kot poudarja mladinska delavka Jana Otočan, je organizacija nočnih dogodkov omejena. “Velikih prireditvenih prostorov praktično nimamo - CMK sprejme približno 200 ljudi, Libertas prenavljajo, Taverna pa je zaradi odprtosti manj primerna za zimske mesece.”

Na ZMKT Koper sicer opažajo, da se o tematiki že nekaj časa razpravlja, vendar konkretnih rešitev za večerno ponudbo mladih v mestnem središču (še) ni. “Mi sledimo načelu 'mladi za mlade', zato mladim omogočamo organizacijo aktivnosti, jih mentoriramo in jih vključujemo v razpise,” pojasnjuje Jana Otočan. Ob tem pa priznava, da prostorskih možnosti ni veliko in da so večji dogodki zaradi bližine stanovanjskih naselij pogosto časovno omejeni do polnoči.

Prav vprašanje primernih prostorov je bilo v ospredju tudi na dogodku, ki je potekal septembra lani, ko je mladim v prostorih CMK prisluhnil tudi župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. Kot so po dogodku zapisali na spletni strani ZMKT Koper, je župan mlade spodbudil k povezovanju in skupnemu nastopu ter jih pozval, naj pripravijo konkretne predloge vsebin in dejavnosti, ki jih želijo izvajati. Obenem pa je opozoril, da MOK zaradi zakonodajnih omejitev v mestnem jedru ne more zagotavljati zabav do zgodnjih jutranjih ur, saj mora občanom omogočiti osemurni nočni počitek.

Jana Otočan iz ZMKT pri tem opozarja tudi na sistemske težave. “Občina dodatnih prostorov za zabavne dogodke ne bo zagotavljala. Če želimo premik, bo potrebna skupna pobuda vseh štirih istrskih občin in njihovih organizacij - tudi v obliki subvencij za prostore in infrastrukturo.”

Mladi ustvarjalci brez odra

Zgodba Andreja Korošca, mladega DJ-ja iz Ankarana, odraža stisko številnih mladih ustvarjalcev. “Pozimi nimam kje vrteti glasbe. Dogodkov je manj, prostora pa praktično ni. Večje zabave občina organizira v šotorih, kar vse pove o stanju infrastrukture,” še opozarja. Večino nastopov organizira sam ali s prijatelji, a največji izziv ostaja: kako najti prostor, ki ni v bližini stanovanj in kjer bi dogodke sploh lahko izpeljali.

“Mladi glasbeniki smo večinoma prepuščeni sodelovanju z zasebnimi lokali, kjer lahko občasno nastopimo, a to ni dolgoročna rešitev. Prostora, kjer bi se lahko redno izražali in razvijali, enostavno ni,” opozarja Andrej.

Izkušnje zasebnikov: visoki stroški, nizka udeležba

Matic Horvat, vodja izolskega lokala Hangar sicer potrjuje, da mladim izvajalcem radi ponudijo oder brezplačno, a dodaja, da so tudi zasebniki zaradi visokih stroškov organizacije dogodkov pogosto omejeni. “Ljudje si želijo dogodkov, ko pa nekaj organiziraš, pogosto ni pravega odziva. Morda tudi zato, ker večina lokalov ne ponuja komercialne glasbe, ki bi pritegnila širše občinstvo,” pojasni. Tako se mladi ustvarjalci znajdejo v začaranem krogu - ponudbe je premalo, povpraševanje pa zaradi pomanjkanja raznolikosti pogosto ostaja neizkoriščeno.

Zasebni lokali, kot je Hangar bar v Izoli, vsaj v toplejših mesecih bolj pogosto organizirajo koncerte in druge zabavne prireditve, a se spopadajo z visokimi stroški. “Kot organizator moraš plačati izvajalce, SAZAS, ozvočenje, varnostnika … Zato imamo vstopnino. Mnogi pa raje obiščejo brezplačne občinske dogodke,” še pojasnjuje vodja lokala.

Čeprav obstaja več pobud, idej in želja po večjem dogajanju za mlade, se zdi, da ključni izziv ostaja pomanjkanje usklajenega sodelovanja med različnimi akterji - občinami, zavodi, zasebnimi ponudniki in samimi mladimi. Ključno vprašanje, ki se pri tem odpira, je, kakšno mesto si želimo v večernih urah in komu je mesto v večernih urah sploh namenjeno. Težava morda ni v pomanjkanju zamisli, temveč v omejenih možnostih za njihovo uresničitev.

Več preberite TUKAJ.

---