Mirella Baruca: “To mesto si zasluži veliko ljubezni”
Spomini na Koper so odslej zbrani na skoraj 400 straneh pri Založbi Libris pravkar izdane knjige Štorje sz škrinje avtorice Mirelle Baruca. Iz radovednosti, ki jo je podedovala po noni Ivani Baruca - pravili so ji Vanca Bomba - in očetu Gildu, in spoštovanja do svojega mesta je avtorica več let zapisovala zgodbe, ki obujajo stare čase non in nonotov ter življenja v povojnem času v slovenski Istri.
KOPER • Ne zgodi se prav pogosto, da je dvorana Gledališča Koper polna prav do zadnjega kotička. Ampak v četrtek zvečer se je to znova zgodilo. Predstavitev knjige Štorje sz škrinje domačinke Mirelle Baruca, ki jo je priredil Zavod Nomed, je požela toliko zanimanja, da je bila razprodana že v ponedeljek. Podporo avtorici so izkazali tako Istrani kot Primorci z drugih koncev vseh generacij.
Od prve štorje “Vanca Bomba iz Kopra” do izida knjige “Štorje sz škrinje”, po kateri nosi ime skupina na facebooku, v kateri so Mirelline zgodbe prvič zaživele med ljudmi, so minila štiri leta in pol. V tem času jih je avtorica skrbno zapisovala po spominih, pogovorih in dogodkih, ki so se resnično zgodili. V glavni vlogi vleče niti pripovedi nona Vanca, ki s svojimi tipičnimi besednimi vložki poskrbi tudi za dobršno količino humorja. Od decembra 2021 do junija 2022 je 24 štorij svoj prostor našlo tudi v sobotni izdaji Primorskih novic.
“Vem, da mi ne boste verjeli, ampak vse zgodbe so nastajale na 'telefoninu', zato naj mi odslej nihče ne reče več, da sem stalno na telefonu, saj takrat pišem štorje,” je avtorica v pogovoru z Natašo Benčič povedala, kako je nastajala knjiga. Dopolnjevala jih je s fotografijami številnih Koprčanov, ki so jih potegnili iz svojih družinskih albumov, saj tovrstnih spominov ni v knjižnicah, mestnih arhivih … “Tudi te fotografije so fotografije sz škrinje,” je priznala.
“Srž njenih zgodb in neprecenljivo vrednost prinašajo figure tega prostora, njihove izkušnje, navade, ki se v njih lahko prepoznamo tudi sami ali preko pripovedi drugih,” pa je med drugim povedala doc. dr. Neža Čebron Lipovec, avtorica predgovora. Kar Mirella beleži z besedami, je na podoben način, a skozi drug medij storil Zdenko Bombek s fotografijo naslovnice.
Knjiga kot poklon mestu
Zagotovo med bralci štorij ni takega, ki si ne bi želel spoznati none Vance. To je priznala tudi avtorica spremne besede prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin, ki je v Kopru dolgoletna profesorica na koprski fakulteti za humanistične študije. “Mesto ne živi samo, živi toliko, kolikor ljudje v njem puščajo neke svoje sledi,” se je navezala na roman Nevidna mesta pisatelja Itala Calvina. “Upam, da bodo vsi Koprčani, ki bodo to knjigo prebrali, spoznali, da si to mesto zasluži veliko ljubezni,” je menila. Nad knjigo je enako navdušen tudi Stanko Ivančič - Hister, domačin, ljubiteljski zgodovinar in upravljalec facebookove strani Kuopr Anbot.
Poklona temu mestu v knjižni obliki pa ne bi bilo niti brez posluha Založbe Libris in založnice Ingrid Celestina, ene od mnogih znancev, prijateljev in bralcev, ki je ob prebiranju štorij Mirello spodbujala k izdaji knjige. “Dotikanje kulturne dediščine našega mesta pušča poseben pečat in zakaj ne bi tega izdali v domači založbi,” je odgovorila kar sama.
Interaktivno predstavitev je popestrila glasba tria iz skupine Calegaria in pevke Ane Dežman. Za posebno presenečenje je sredi dogodka poskrbel koprski župan Aleš Bržan, ki si je med burno sejo mestnega sveta vzel nekaj minut odmora in s šopkom presenetil Mirello Baruca na odru.
“Na vprašanje, ali je naključje, da se je dogodek Ta veseli dan zgodil natanko štiri leta po tem, ko je v Primorskih novicah začela izhajati rubrika Štorje sz škrinje (18. decembra 2021), bi odgovor najbrž poznala nona Vanca, ki iz drugih dimenzij pošilja nevidna sporočila. Vsekakor je ta zgodba doživela velik uspeh tudi zaradi časnika z modro glavo, ki več kot sedemdeset let ohranja kolektivni spomin v pisani besedi in sliki,” pa je za naš časnik sklenila Mirella Baruca. •