Ministrica Čalušić napovedala ukrepe zaradi divjih prašičev

KOPER • Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se je v Kopru srečala z istrskimi vinogradniki, predstavniki Vina Koper, Kmetijsko gozdarske zbornice, Zavoda za gozdove, Lovske zveze Slovenije, Območnega združenja upravljavcev lovišč Primorskega lovsko upravljavskega območja in župani obalnih občin., so danes sporočili iz ministrstva. Ministrica je prisluhnila izzivom, s katerimi se soočajo vinogradniki, in poudarila, da je za učinkovito reševanje težav ključno sodelovanje vseh deležnikov - vinogradnikov, lovcev, občin in države. Prisotna je bila tudi mag. Urška Srnec, vodja sektorja za lovstvo, ki je predstavila postopke uveljavljanja odškodnin za škodo po divjadi tako na lovnih kot nelovnih površinah.

Škoda več tisoč evrov, največ zaradi divjih prašičev

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je do konca oktobra 2025 škoda, ki jo je divjad povzročila na vinski trti in grozdju, znašala 6.751 evrov, od tega kar 5.569 evrov zaradi divjih prašičev, preostanek pa zaradi srnjadi. Na lovnih površinah je bila v istem obdobju po podatkih aplikacije Lisjak izplačana odškodnina v višini 4.600 evrov, večinoma zaradi jelenjadi.

Čeprav so uradne številke razmeroma nizke, vinogradniki opozarjajo, da je dejanska škoda precej višja. Ministrstvo zato poziva k redno prijavljanju vseh primerov škode, saj so to ključni podatki za pripravo nadaljnjih ukrepov. Na podlagi teh informacij bo ZGS lažje načrtoval odvzem divjadi in strokovno utemeljil morebitne izjeme za dodatni odvzem.

Divji prašič je sicer vrsta, ki je v ekspanziji po vsej Evropi. Ministrstvo je tako med ukrepi na tem področju naštelo povišan odvzem v novih dvoletnih načrtih upravljanja za 10 odstotkov, navzgor neomejen odvzem vrste, dovoljen lov na divjega prašiča skozi skoraj celo leto, razen svinj v času reprodukcije, dovoljen nočni lov z umetnimi viri svetlobe in nočno optiko ter finančne spodbude za intenziven odstrel divjega prašiča na podlagi zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge.

Evropski trend, ne le slovenski problem

Kot poudarjajo na ministrstvu, težave s preštevilno parkljasto divjadjo, predvsem z divjimi prašiči in jelenjadjo, niso značilne le za Slovenijo, temveč za celotno Evropo. Populacije teh vrst so v sosednjih državah pogosto še večje kot pri nas. MKGP bo zato nadaljevalo z izvajanjem vseh razpoložljivih ukrepov za uravnavanje populacij divjadi in zmanjšanje škode v kmetijstvu, pri čemer bo upoštevalo naravovarstveno in zakonodajno ravnovesje. Ministrica Čalušić je ob koncu poudarila, da bo napredek pri reševanju problematike spremljala osebno in se z vsemi vpletenimi ponovno sestala v začetku prihodnjega leta, ko bodo ocenili učinke sprejetih ukrepov in po potrebi pripravili nove rešitve.