Les kot gonilo zelene preobrazbe v Evropi

IZOLA > V izolskem centru odličnosti InnoRenew CoE so danes gostili četrto srečanje Evropske platforme za politike v lesarstvu WoodPoP, ki so se ga udeležili visoki predstavniki vladnih in regionalnih organizacij ter ključni deležniki iz vse Evrope. Osrednja tema razprave je bila strateška vloga lesa kot obnovljivega vira, ki ponuja takojšnje rešitve za blaženje podnebnih sprememb, gospodarsko odpornost in družbeno povezanost.

“Slovenija je dežela gozdov, les je naše naravno bogastvo in strateška priložnost za trajnostni razvoj, inovacije in za nova delovna mesta,” je uvodoma v posneti izjavi povedal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Kubični meter izdelkov iz lesa skupno prispeva k nižanju emisije ogljikovega dioksida (CO²) v ozračje za dve toni. Postavitev lesene hiše tako lahko zmanjša ogljični odtis za 25 do 60 ton emisij CO².

Sodelujoči na srečanju WoodPoP so pozirali na notranjih stopnicah centra InnoRenew. Stavba centra InnoRenew v Izoli je sicer največja lesena stavba v državi.

Foto: Eva Brajković

“Potencial lesa za dekarbonizacijo gradbenega sektorja je ogromen. Kot oblikovalci politik imamo odgovornost ustvariti spodbudne pogoje, ki podpirajo to preobrazbo na vseh ravneh,” je poudaril minister za gospodarstvo, delo, finance, znanost in raziskave avstrijske zvezne dežele Štajerske Willibald Ehrenhofer. Na avstrijskem Štajerskem so si leta 2005 za cilj postavili, da bodo uporabo lesa za gradnjo socialnih stanovanj in večnadstropnih zgradb povečali na 20 odstotkov. “Danes pri gradnji socialnih stanovanj dosegamo že 33 odstotkov,” je še dodal Ehrenhofer.

V Sloveniji imamo z uredbo opredeljeno, da je v zelenih naročilih, ki se financirajo iz javnih sredstev, potrebno imeti 30-odstotni volumenski delež lesa, kar se sicer lahko zmanjša v primeru, da gre za gradbene materiale, ki imajo t. i. okoljske deklaracije. “V tem smislu moramo biti ponosni, da smo lahko vzor drugim, bi si pa želeli, da se to prenese še na vse stavbne kategorije in da se bo tudi zasebni sektor odločal za gradnjo lesenih stavb,” je dejala dr. Andreja Kutnar, vodja centra InnoRenew.

Tudi v lesnem sektorju se v zadnjih letih soočajo s pomanjkanjem strokovnega kadra. En od ukrepov, ki bodo prispevali k reševanju tega problema, je uzakonitev mikrodokazil. Gre za dokazila o izobraževanju za pridobitev mikrokompetenc kot dela vseživljenjskega izobraževanja. “Želim si, da razvoj tako zelenega kot obnovljivih virov pritegne k izobraževanju tudi na področju lesarstva več mladih, pogoji za to so, naše univerze imajo odlične programe in upam, da bodo pritegnile bodoče študente, magistre, mogoče tudi doktorje s področja lesarske industrije,” je dejal državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urban Kodrič. •