Ladja Laho lahek plen lokalne politike: prevzel naj bi jo nekdanji koprski župan

Če je še do včeraj kazalo, da bo Laho končal v razrezu, se je zgodba o ikonični slovenski ladji čez noč obrnila za 180 stopinj. Pojavili so se potencialni novi lastniki, ki so na lastna pleča pripravljeni prevzeti breme vzdrževanja 122 let stare ladje. Ali bo ladja dobila novega kapitana sicer še ni stoodstotno zagotovljeno. “Dogovarjamo se, vendar ostaja še kup neznank,” je za Primorske novice pojasnil lastnik ladje Viko Kveder.

Za ladjo naj bi se med drugimi zanimala tudi nekdanji koprski župan Boris Popovič, kar potrjuje tudi Kveder, in nepremičninski podjetnik Gašpar Gašpar Mišič. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah naj bi ladjo prevzel Popovič. “Pomembno je, da se je nekdo našel, da jo je rešil, da ni šla ladja v razrez. V kakršni koli obliki je to ena zadnjih ladij pomorske države, ki ji pravimo Slovenija,” pravi Mišič in dodaja: “Tudi Boris Popovič ima veliko zamisli in nekonvencionalno razmišlja. Verjamem, da bo iz tega projekta naredil nekaj koristnega.”

Popovič o tem, ali je posel že sklenjen, ni želel govoriti. Mišič pa pravi, da je bil “zainteresiran, da bi ladjo prevzel in jo rešil”. Po njegovih besedah si je želel sodelovanja s Fakulteto za pomorstvo, kapitanijo in piransko občino. Ladjo bi lahko preuredili v nekakšen turistično-informativni center pred vhodom v Piran. Dodaja, da ima plovilo veliko več potenciala kot zgolj za prevoz potnikov.

Lastnik ladje Viko Kveder se je s težkim srcem odločil za razrez. 

Foto: Jan Klokočovnik

Ena od sedmih slovenskih civilnih ladij

Ladja, ki jo je Kveder iz severne Nemčije pripeljal v Slovenijo in je delovala kar 33 let, je med tremi vlačilci in tremi baržami ena od sedmih slovenskih civilnih ladij, pravi direktor Uprave za pomorstvo Jadran Klinec. Je tudi najstarejša in največja med njimi.

Ker so stroški upravljanja postali višji od dohodkov, se je Kveder s težkim srcem odločil za razrez. V upanju, da bi ladja ostala v Sloveniji vsaj kot plavajoči muzej, se je lastnik obrnil na Občino Piran, Pomorski muzej, Pomorsko šolo in Fakulteto za pomorstvo, vendar brez uspeha. Bil je pripravljen ladjo podariti vsakomur, ki bi se zavezal, da jo bo vzdrževal. 

Na piranski občini pravijo, da se zavedajo dediščinske in simbolne vrednosti ladje, ki je pomemben del slovenske pomorske zgodovine. “Vendar ohranjanje tovrstne dediščine ne more biti izključno odgovornost naših občank in občanov. Občina bo skupaj z deležniki preverila vse možne rešitve za ohranitev ladje in do takrat še naprej omogočala brezplačen privez, kot je to počela vsa pretekla leta,” pojasnjujejo na občini.

V. d. direktorja Pomorskega muzeja “Sergej Mašera” Piran Uroš Hribar pa dodaja, da muzej tako velike ladje v upravljanje ne more vzeti kar čez noč. “Muzej je javna ustanova, ki se odloča na podlagi tehtnih podatkov in strokovnih analiz. Za takšen korak je potreben čas.”

Laho je prepoznavni simbol Pirana in Portoroža. 

Foto: Jan Klokočovnik

Starejša od Titanika, a še vedno pluje

Ladja Laho je holandske izdelave. Izdelali so jo leta 1903, kar pomeni, da je starejša od znamenitega Titanika, ki so ga splovili leta 1912, starejša je tudi od britanske čezoceanke Lusitania (1906) - med prvo svetovno vojno jo je potopila nemška podmornica - ter razkošne britanske čezoceanke Queen Mary (1934).

Po navedbah Kvedra naj bi jo med prvo in drugo svetovno vojno uporabljala nemška vojna mornarica kot vojaško plovilo. Po drugi svetovni vojni pa naj bi jo preuredili za ribolov. Njeno ime Laho je sestavljenka dveh angleških besed: last (zadnje) in hope (upanje). Za zdaj kaže, da je zadnje upanje za ladjo Zadnje upanje nekdanji koprski župan.