Bodo koprski svetniki ladji Laho rekli da ali ne?

Gašpar Gašpar Mišič si prizadeva, da bi ladji zagotovili privez ob carinskem pomolu v Kopru, kjer bi vzpostavili Muzeja pomorske duše Laho. Po besedah Mišiča je že sklic izredne seje pomemben signal. “Že to, da je izredna seja, je velik poklon in dokaz, da se svetniki zavedajo pomena ohranitve ladje,” za Primorske novice pojasnjuje nepremičninski podjetnik.

Kaj prinaša projekt muzeja

Kot najprimernejšo lokacijo vidi območje pri kapitaniji. “To je naravna pozicija, saj gre za pomorsko središče. Koper bi s tem pridobil velik plus - muzej pomorstva, ki ga glede na bogato pomorsko tradicijo mesto pravzaprav nima,” poudarja Mišič.

Na ladji Laho ne bi uredili klasičnega muzeja, temveč sodoben, digitalen in izkustveni prostor. Ta bi bil namenjen predstavitvi pomorske in ribiške dediščine, ladjedelništva, razvoja Luke Koper in slovenskega pomorstva ter življenju ljudi z morjem. Predvidena je tudi “učilnica na morju” za študente pomorske fakultete in dijake pomorske šole, kulturno-gastronomski center z degustacijami lokalnih vin ter platforma za sodelovanje istrskih občin. Projekt sta na četrtkovi seji Mestne občine Koper predstavila Mišič in muzejska svetnica piranskega pomorskega muzeja Duška Žitko.

Mišič: Ne gre zame,
gre za dediščino

“Upam, da bo velika večina svetnikov razumela, da gre za prednost in pridobitev. S tem se ne podpira mene osebno, temveč ohranitev dela naše pomorske dediščine,” dodaja Mišič.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo v primeru zavrnitve pobude in ali bi ladjo ponudil Ankaranu, kot je slišati v javnosti, odgovarja, da ima Koper za zdaj prednost. “Koprski župan je bil prvi, ki je ponudil pomoč. Veseli pa me, da so projekt podprli vsi istrski župani, saj se redko zgodi, da se poenotijo okoli ene zadeve,” izpostavlja.

Še veliko ovir
pred vrnitvijo

Župani istrskih občin so se nedavno zavezali, da bodo v vsakem primeru zagotovili prostor za ladjo v slovenskem morju. Kljub temu Laho pred vrnitvijo v slovenske vode čaka še vrsta ovir. Ladja je trenutno privezana pred puljsko ladjedelnico Uljanik.

Tudi če bi svetniki jutri podprli projekt, bi bila pot do priveza v koprskem mandraču še zapletena. Veljavni odlok o pristaniščih namreč določa, da je največja dovoljena dolžina privezanih plovil 20 metrov, medtem ko Laho meri več kot 36 metrov. Privez ladje v mandraču bi zato zahteval spremembo obstoječega odloka.

Dodatno oviro predstavlja tudi plovno dovoljenje. Po navedbah Uprave za pomorstvo veljavnost trenutnega dovoljenja ladji poteče v začetku januarja prihodnje leto, ob tem pa Laho v Sloveniji trenutno nima možnosti za nujna popravila, ki bi jih bilo treba opraviti pred njegovo obnovo in nadaljnjo uporabo. •