"Krofe pripravljamo in cvremo, vse dokler zmoremo"

PRIMORSKA • V slaščičarni KlasIka so prve krofe letos pripravili 2. februarja. "Naš fant jih začenja delati ob štirih zjutraj, a v petek, pred pustno soboto, bo moral priti že opolnoči, saj jih bo treba pripraviti več. Na pustno soboto jih običajno ocvremo tudi po 15, 16 serij po sedem pladnjev. Kolikor bi jih ocvrli, toliko bi jih tudi prodali," razlaga Toni Zonta, slaščičar iz KlasIke.

Vsak krof v rokah vsaj šestkrat

Ponujajo krofe z marmelado, pistacijo, čokolado, belo lešnikovo in vanilijevo kremo. Cvrejo jih sproti. "Vse delamo ročno, ves proces je zavesten, vsak krof šestkrat, sedemkrat vzamemo v roko. Nobenih predpripravkov ne uporabljamo. Delamo po tradicionalnem receptu moje none, po starem. Krofe pripravljamo in cvremo do takrat, ko zmoremo. Ekipa dela tudi po 12 ur.

Dejan je s krofi obdaril sodelavke.

Foto: Sonja Ribolica

V slaščičarni KlasIka smo srečali tudi Dejana, ki je kupil krofe za sodelavce iz bližnjega podjetja Neele-Vat.  "Sem vzel nekaj  mareličnih, so pa tudi tisti s kremo," je povedal in odhitel. "Me smo dale  pobudo, Dejan pa jo je sprejel in šel po krofe," so povedale sodelavke, ki so se že sladkale s krofi.

Doslej so v slaščičarni KlasIka krofe začeli pripravljati ob štirih zjutraj, a pred pustno soboto bodo morali z delom začeti precej prej.

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Na pepelnično sredo se ustavimo, ker enostavno ne moremo več," razlaga Toni, vesel, da kupci cenijo njihove krofe in se vsako leto vračajo. Veliko kupcev sprašuje, zakaj jih ne ponujajo vse leto. "Čar krofov je tudi v tem, da jih ljudje v tem času nestrpno čakajo, si jih res zaželijo. Če bi jih ponujali vse leto, se mi zdi, da ne bi bilo tako," še pravi. Za kulturni praznik, 8. februarja, pa vsako leto pripravijo Prešernov krof, ki je nekaj posebnega; nadevajo ga z domačo figovo marmelado, ki jo kuha Tonijeva nona, potem je tu še vanijeva krema in mleti orehi, prelit pa je s temno čokolado.

Toni Zonta iz slaščičarne KlasIka, kjer krofe pripravljajo po tradicionalnem receptu njegove none.

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Toni Zonta iz slaščičarne KlasIka s krofi, ki jih pripravljajo po tradicionalnem receptu njegove none.

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Najhujše vprašanje: so sveži?

Danijel Sertič, lastnik Krofarne Da Ponte, pravi, da v predpustnem času pripravljajo največ krofov z marelično marmelado, saj gredo najbolj v prodajo, podobno velja tudi za tiste z vanilijevo kremo, do pustne sobote pa se jim pridružijo še krofi z drugimi nadevi - pistacija, bueno in čokolada. "Med vsemi novostmi so se najbolj prijeli krofi s pistacijo. Take krofe smo že pred časom mi ponudili med prvimi v Istri, zdaj pa jih pripravlja tudi večina drugih ponudnikov," pravi.

Danijel Sertič iz Krofarne Da Ponte pravi, da v predpustnem času pripravljajo največ krofov z marelično marmelado, saj gredo najbolj v prodajo, podobno velja tudi za tiste z vanilijevo kremo, med novostmi pa so se najbolj prijeli tisti s pistacijo.

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Pustni krofi, Krofarna Da Ponte

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Konkurenca Sertiča ne skrbi, navija pa za lepše vreme. "Če je vreme lepše, ljudje pridejo ven in prodamo več krofov. Prejšnji teden so okoli 10., 11. ure že zmanjkali." Kot s pestjo v trebuh pa je vprašanje, ko ga kdo od kupcev vpraša, če so krofi sveži: "To je zame najhujše vprašanje na svetu. Seveda so sveži, delam jih vsak dan sproti. Ob treh zjutraj sem že v delavnici in začnem pripravljati testo, do šestih in pol krofe končam, ob sedmih pa že odprem krofarno. V treh urah naredim od 100 do 200 krofov." Pri delu v krofarni pomaga skoraj vsa družina, za pusta pa je zelo naporno. "Na pustno soboto pričakujem, da bomo prodali skoraj tisoč krofov. Takrat bomo v delavnici imeli stokrat večjo norišnico kot običajno," napoveduje Sertič.

Krofi za bogove in Idrijčane!

Puhasti in naravni, skrbno zameseni, nikoli prežgani, zlato svetleči, krofi, so te dni razlog ogromnemu povpraševanju po tej sladici v idrijski slaščičarni Emilija. Pust res nekoliko dodaja k temu, a je povpraševanje v vseh zimskih mesecih visoko. Jetmir in Lindita, kot tretji rod slaščičarjev Zećiri, skrbno spoštujeta tradicionalno recepturo za testo brez dodatkov.

"Višek povpraševanja po krofih je res v predpustnih dneh, a se to začne že januarja in nadaljuje v pomlad," je povedal Jetmir Zećiri, ki z ženo Lindito v teh dneh od jutranje pete pa tja do večernih ur peče, streže in prodaja krofe. Slaščičarno Emilija vodita kot tretji rod albanske družine Zećirijev. Krofi so le ena med sladicami, a so zelo pomemben razlog za njeno slavo.

Mojster Jetmir pravi, da mora biti testo krofa tako rahlo, da se ob stisku vrne v prvotno puhasto strukturo.

Foto: Saša Dragoš

"Ker sama v teh dneh ne bi zmogla, nama pomaga Linditina mama," je ob pogledu na vrsto čakajočih za nakup krofov pojasnil Jetmir. Vsi so vešči vseh del in prav v skrbnosti njihove izvedbe je po njihovem največja skrivnost mehkih in na pogled zlato rumeno smejočih krofov z velikim belim obročem. "Skrivnost res ni recept, ki je povsem klasičen. Natančnost priprave se razume sama po sebi. Želiva, da ima krof okus po testu, a mora biti mehkejši. Ko krof stisneš, se mora vrniti na prvotno višino. Zato ne dodajava nobenih, nikakor ne umetnih, arom. Ker je naš krof lahek, ga cremo zelo kratek čas. Od tod svetla, zlata barva," je pojasnil Jetmir.

Lindita in Jetmir Zećiri žanjeta uspeh s tradicionalno pripravo in prodajo puhasto mehkih krofov brez umetnih dodatkov.

Foto: Saša Dragoš

Ob spoštovanju temperature in varovanju testa pred prepihom, je skrivnost bržčas še kakšna. Vsekakor v izbiri najboljših naravnih sestavin in nadevov. "Kupujeva najboljšo marelično marmelado. Pripravljamo še krofe z borovničevim in pistacijevim nadevom, a je povpraševanje največje po klasičnih krofih," sta povedala soglasno.

"Že dolgo vemo, da so to krofi za bogove," je dejal kupec v vrsti. "In za Idrijčane!" je hitro dodalo dekle za njim. No, po krofe se pripeljejo tudi iz bolj oddaljenih krajev. Dober glas pač seže daleč. Čeprav zaradi ocenjevanja arome, ki je ne dodajata, ne merita več moči v državni izbiri "naj krofa", so prejšnja visoka mesta prav gotovo nekoliko pripomogla njunim krofom do slave izven Idrije.

Že enajst medalj za Mlinotestove krofe

Povpraševanje po Mlinotestovih krofih se iz leta v leto povečuje, kar kaže, da Slovenci vedno pogosteje posegamo po krofih tudi pred in po pustnem času. "Letno ocvremo približno pet milijonov krofov, od tega jih bomo letos v predpustnem obdobju predvidoma pripravili približno dva milijona, podobno kot lani. Najbolj izstopa pustni torek, ko prodamo približno 200.000 krofov," pravijo. Na letni ravni za proizvodnjo krofov porabijo okoli 500 ton različnih surovin, od moke preko jajc pa vse do olja za cvrtje, samo za krofe v obdobju pred pustom pa približno 200 ton.

krofi Mlinotest

Foto: Vanja Miloš Jovanović

Mlinotestov krof, znan tudi kot "car" med krofi, odlikujejo mehka in puhasta sredica, bogato marelično polnilo in nežen sladkorni posip. Njegova kakovost temelji na starem, preverjenem receptu in skrbno izbranih sestavinah. "Prepričani smo, da priljubljenost našega mareličnega krofa izhaja prav iz zvestobe tradiciji, ob hkratnem izboru najboljših surovin - od moke, ki jo meljemo sami, do kakovostnih jajc, marmelade, maščobe za cvrtje ter skrbno izbrane kombinacije začimb," pojasnjujejo. Kakovost njihovih krofov že vrsto let potrjujejo tudi strokovnjaki Gospodarske zbornice Slovenije, ki so Mlinotestovemu krofu podelili številne medalje. Letošnja medalja Odlična kakovost (v kategoriji svežih  slaščic) je skupaj že enajsta.

Pri velikosti in obliki ostajajo zvesti tradicionalnemu, "velikemu" krofu, poleg klasičnega krofa z mareličnim polnilom pa je na voljo tudi tudi krofa  z vaniljevim polnilom. Vsem, ki si želijo nekoliko drugačne okuse, pa priporočajo obisk Rustjeve hiše kruha v Ajdovščini, kjer bodo poleg klasičnih krofov na voljo sveži Mlinotestovi krofi z možnostjo polnjenja po želji. 

V Mlinotestu računajo, da bodo na pustni torek ocvrli 200.000 krofov.

Foto: Vanja Miloš Jovanović