Koprski mestni svet zavrnil razpravo o Mussoliniju

KOPER > “Glede na ugotovitev, da dokumenti v Pokrajinskem arhivu kažejo na to, da je tudi Koper leta 1924 podelil častno meščanstvo Mussoliniju, se mi je zdelo potrebno, da se do tega opredelimo. Na osnovi Ustave RS kot temeljnega pravnega akta naše družbe sem predlagala izjavo, ki omogoča, da se do tega častnega meščanstva popolnoma izoliramo,” je pred sejo povedala predlagateljica točke, svetnica SD Jadranka Šturm Kocjan.

Razprava je razburkala svetniške vrste, saj so se k besedi prijavili tudi tisti, ki jih v dvorani ponavadi ni slišati. Povprečna dolžina seje koprskega občinskega sveta je manj kot ena ura, tokrat pa so samo za razpravo, ali točko o častnem meščanstvu uvrstijo na dnevni red, porabili več kot uro.

Občina Koper ni odgovorna za dekrete Kraljevine Italije

Svetnik Liste Aleša Bržana Janez Starman je v razpravi poudaril, da temu ne želijo dajati pozornosti: “Gre za nekoga, za katerega mi štejemo, da ga na ta način rehabilitiramo in mu dajamo pomen, ki si ga ne zasluži.” Podobno sta se opredelila predstavnika italijanske narodne skupnosti Alberto Scheriani in Roberta Vincoletto, ki sta opozorila, da je šlo leta 1924 za povsem drugačno občino in da aktualna občina ne nosi odgovornosti za dekrete, ki so bili pod prisilo sprejeti v več kot 6000 občinah takratne Kraljevine Italije.

Svoboda odločna: To je populizem

Že pred sejo so se odzvali v lokalnem odboru stranke Gibanje Svoboda, ki je predlog odločno zavrnil, saj, kot so zapisali, “je to populistična gesta brez vsebine in učinka”. Svetnica Svobode Mateja Hrvatin Kozlovič je na seji poudarila, da “častno meščanstvo, podeljeno leta 1924, nima nikakršne pravne veljave, posledic ali pomena in s tem nima nobene povezave, zato je ograditev od nečesa, kar že desetletja pravno in simbolno ne obstaja, nesmiselna”.

Menijo še, da je bil fašizem pred več kot 70 leti moralno, politično in zgodovinsko obsojen in nihče v Kopru ne dvomi, da je šlo za zločinski režim, zato se postavlja vprašanje, čemu potreba po ponovnem dokazovanju samoumevnega. Tudi Gabrijela Kukovec Pribac (Lista Aleša Bržana) je bila proti odpiranju razprave, saj po njenem mnenju “takšne teme sprožajo čustva in občutke jeze in sramu, kar ne gradi, ampak ruši, saj aktivira kolektivne travme”.

Tudi župan Aleš Bržan je bil proti uvrstitvi te točke na dnevni red: “Prepričan sem, da smo vsi člani občinskega sveta protifašistično usmerjeni. Vendar se moramo zavedati, da ne živimo več sto let nazaj, temveč živimo v času miru, ko imamo druge težave, ki so bolj pomembne. To je tema, za katero mislim, da ni prav, da bi se z njo ukvarjali.”

Svetniki Levice, SD in Liste Koper je naš za razpravo

Da “si ne smemo zatiskati oči pred grozodejstvi, zato je razprava potrebna,” je menil svetnik Levice Alen Medveš in razpravo podprl. Seje občinskega sveta se je po dolgem času udeležil tudi Boris Popovič, ki je podprl razpravo, ob tem pa ga je zanimalo še, ali je res, da je Mussolini častni meščan koprske občine, saj za to ni vedel. “Če bi to vedel, bi ustrezno reagiral, ko sem bil župan,” je še dejal. Župan je zatrdil, da je občinska uprava ugotovila, da Mussollini ni častni občan MO Koper.

Predsednik Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper Vojko Vodopivec je v odzivu na dogajanje v koprskem občinskem svetu dejal, “da ni za pogrevati teh stvari, saj se je potrebno drugače boriti proti fašizmu in se odzivati na aktualne zadeve”. Marjan Križman iz Zveze združenj borcev pa nam je v telefonskem pogovoru razložil, da oblast, ki je nastopila po letu 1945, nikakor ni bila pravni naslednik italijanske države, zato tudi sam ne vidi smisla v takšni razpravi.