Koprski dostavljalci hrane opozarjajo na nevzdržne delovne razmere: plačila naj bi jim oklestili tudi za 30 odstotkov
Po mariborskih in ljubljanskih dostavljalcih hrane, ki delujejo prek Woltove platforme, so na nevzdržne razmere opozorili tudi koprski dostavljalci. Zaznavajo približno 30- odstoten padec izplačil, menijo pa tudi, da jim arbitrarno določajo ceno dostave. V Woltu to zanikajo.
KOPER > Pogoji dela so se drastično poslabšali kmalu po tem, ko je nizozemsko podjetje Wolt prevzelo ameriško podjetje DoorDash, pravijo koprski dostavljalci.
“To delo mi je všeč, ker omogoča fleksibilnost. Na začetku smo z veseljem odhajali na delo, v zadnjem letu pa se je vse spremenilo,” začne svojo pripoved eden izmed koprskih dostavljalcev, ki želi ostati neimenovan. Povedal nam je, da so dostavljalci na začetku imeli plačano tudi pot od doma do mesta prevzema, vendar so zdaj ostali brez tega plačila. Prav tako so ostali tudi brez plačila za čas čakanja na dostave. Sedaj ne vedo niti po kakšnem ključu jim Wolt plačuje dostave. Po mnenju dostavljalca to določajo precej arbitrarno, gotovo pa ne po realni kilometrini, ki jo opravijo.
Če ti ni všeč, pojdi drugam
“Še posebej nas moti odnos, ki ga imajo z nami. Če opozorimo na nepravilnosti ali pa na nepoštena plačila, nas odpravijo po principu, če ti ni všeč pa pojdi drugam,” nam je povedal eden od Woltovih dostavljalcev.
“Še posebej pa nas moti odnos, ki ga imajo do nas. Če opozorimo na nepravilnosti ali pa na nepoštena plačila, s katerimi v zadnjem obdobju niti ne pokrijemo več stroškov, ki jih s samim delom imamo, nas odpravijo po principu “če ti ni všeč pa pojdi drugam,” je razočarano povedal naš sogovornik.
“Velik problem je tudi število dostavljalcev, predvsem s tistimi, ki imajo status študenta, in s tujci. Ti so pripravljeni prevzemati tudi slabše plačana naročila, kar pomeni, da za nas ostane manj naročil in da na primerno naročilo čakamo več časa, za kar pa seveda nismo plačani,” je težave naštel naš sogovornik.
30
odstotkov naj bi se zmanjšala izplačila dostavljalcem v zadnjem letu
Wolt navedbe zanika
Sogovornik nam je še zaupal, da so sami velikokrat tudi tarča jeznih strank, ker naj bi naročila zamujala, za kar okrivi samo aplikacijo. Ta strankam izpiše čas dostave deset minut, nato pa ga samodejno podaljšuje. Izkrivljen čas je po njegovem mnenju namenoma nastavljen, saj s tem podjetje pričakuje več naročil. “Ko pa se obrnemo na podjetje za podporo, nas preprosto ignorirajo,” še pove.
A pri Woltu so zatrdili, da navedbe sogovornika nikakor ne držijo. Povedali so, da so povprečni urni zaslužki zadnjega četrtletja leta 2024 presegali tiste v zadnjem četrtletju leta 2023. “Lanski urni zaslužki so presegali oglaševane urne zaslužke, ki znašajo med 10 in 12 evrov na uro,” so nam odgovorili iz Wolt Slovenija.
Povedali so še, da njihov plačilni model vključuje plačilo za nalogo, za skupno razdaljo od mesta prevzema in oddaje naročila ter morebitne posebne dodatke. Ob tem so še dejali, da lahko uporabniki njihovih storitev pustijo tudi napitnino, ki v celoti pripada dostavljalcem, ter da se dostavljalci sami odločajo za prevzem ali zavrnitev naročila, če se jim zdi plačilo prenizko.
Dodali so še, da si tudi sami prizadevajo za začetek dialoga o tem, “kako bi lahko ohranili fleksibilnost, ki jo dostavni partnerji cenijo, in hkrati dodali elemente socialne varnosti.”
Problem v zakonodaji
Vendar so v sindikatu Mladi plus že leta 2023 predstavnike Wolta pozvali k pogajanjem za sklenitev kolektivne pogodbe, ki bi urejala položaj dostavljalcev, kar pa so v Woltu zavrnili. Takrat so zapisali, da za pristop h kolektivnim pogajanjem “v modelu sodelovanja s samozaposlenimi dostavnimi partnerji ne obstaja pravna podlaga”.
Dejstvo je, da zakonodaja, ki bi urejala delo preko platform, pri nas še ne obstaja, to pa omogoča podjetjem, da na primer zavrnejo sindikalna pogajanja, ker dostavljalci po njihovem mnenju niso zaposleni. A tudi na tem področju se obetajo spremembe. Evropski parlament je lanskega aprila namreč potrdil direktivo o platformnem delu, ki uvaja nova pravila za izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev.
Ta na primer uvaja predpostavko delovnega razmerja z obrnjenim dokaznim bremenom. Namesto da posamezne delavke in delavci v sklopu dolgotrajnih sodnih postopkov dokazujejo, da so delavci, bodo zdaj morale spletne platforme dokazati, da ne gre za delovno razmerje. Direktiva poleg tega tudi zahteva, da so spletne platforme pregledne glede praks algoritemskega upravljanja ter da morajo spletne platforme vzpostaviti kanale za medsebojno komunikacijo delavk in delavcev.
Evropsko direktivo mora Slovenija v svojo zakonodajo implementirati do leta 2026.
