Klubi naj bi končno dočakali davčne olajšave
V Portorožu te dni potekajo dnevi Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, namenjeni vsem, ki delujejo v slovenskem športu. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Franjo Bobinac je v uvodnem nagovoru izpostavil dvig državnih sredstev za šport s 25 milijonov evrov leta 2023 na 60 milijonov letos. Sinoči so obeležili tudi 30-obletnico Slovenske olimpijske akademije.
Slovenija je glede na majhnost svetovna športna velesila, nazadnje je to potrdila na olimpiadi v Parizu, kjer je bila med dobitniki odličij tudi Koprčanka Andreja Leški.
Foto: Borut ŽivulovićPORTOROŽ • Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, je dejal, da bo treba usmeriti pomoč tudi klubom. “Z izpolnitvijo danih zavez športu smo šele postavili hišo. Poskrbeti moramo, da ne bo prazna. Zato se moramo posvetiti še klubom, tudi s primernimi davčnimi spodbudami,” je še dejal Han. Ministrstvo je na javnem razpisu letnega programa športa za letos potrdilo rekordno podporo 16,65 milijona evrov za športne programe. Prispevek iz državnega proračuna se je v zadnjih letih več kot podvojil. Han je obljubil državno pomoč, poseben vavčer, v pomoč družinam iz socialno šibkih okolij za vključitev njihov otrok v sistem vadbe in treningov.
Slovenija zgled tudi za tujino
Ollie Dudfield, osrednji tuji gost, ki je pomočnik direktorja Olympism365 v okviru Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok), je dejal, da je Slovenija sicer majhna država, ampak velika po športnih dosežkih. “To je mogoče zaradi strategije OKS in države, ki podpirata vključitev vseh prebivalcev v šport od mladih nog do starosti. Obenem imate tudi zelo dober sistem odkrivanja talentov in procesov treninga,” je povedal Dudfield.
Včasih trener nadomešča starše
Na srečanju potekajo še številne okrogle mize in delavnice. Med drugim so govorili o drugačni kulturi obnašanja. O konkretnih primerih, ki so v zadnjem času zaznamovali slovenski šport (najbolj odmeva primer najuspešnejšega trenerja juda Marjana Fabjana) in so jih objavili mediji, sicer niso govorili. “Najprej so običajno mediji tisti, ki poročajo o nepravilnostih in nam nastavijo ogledalo. V športu še ne znamo pravočasno nasloviti teh problemov in jih začeti reševati,” je dejal nekdanji atlet Rožle Prezelj, ki je že nekaj let varuh športnikovih pravic. Lani je obravnaval 54 primerov, letos se približuje meji petdesetih.
“V odnosu trener - športnik je pozicija moči izrazita. Včasih trener celo nadomešča starše. Trener mora ostati zrela osebnost v vseh okoliščinah razvoja mladih, ne le v športnih,” je izpostavila članica Etične komisije Evropskega olimpijskega komiteja Maja Smrdu. Miroslav Cerar mlajši, predsednik komisije OKS za integriteto, je povedal, da družba postaja vedno občutljivejša za vprašanja nepravilnosti. Na vse se odzivajo še sponzorji, ki temu ustrezno prilagajajo svojo podporo.
Tudi v rekreativnem športu je preveč tekmovalnosti in poškodb
V slovenskem rekreativnem športu je včasih preveč tekmovalnosti in tudi premalo strokovnjakov za pomoč pri vadbi, zato je zaradi številnih poškodb javni zdravstveni sistem še bolj obremenjen. “Pri nas je okrog 66.000 registriranih športnikov in nekaj 100.000 rekreativcev. Rekreativci niso deležni strokovne pomoči pri vadbi. Zato se v zdravstvu srečujemo s številnimi zapleti, operacijami po poškodbah, celo psihičnimi težavami in nepravilno prehrano,” je povedal Matjaž Vogrin, predsednik komisije za medicino športa v OKS.
Prevelika tekmovalnost pri vadbi ekipnih športov lahko tudi vodi do hudih zdravstvenih zapletov. Vesna Marinko z ministrstva za zdravje je povedala, da primeri dobre že obstajajo. “Zdravniki ponekod že pošiljajo paciente v športne klube in društva, da začnejo redno vadbo.”
Nejc Šarabon, dekan Fakulteta za vede o zdravju, pa je menil, da je morda le 10 odstotkov športnih društev takih, ki v šport pritegnejo otroke na igriv in vključujoč način, brez prehitrega vključitve v tekmovalne sisteme. • STA, RM