“Kjer so skakavke, ni drugih rib. Država naj odobri njihov izlov.“
“V morju ni rib, nafta je vse dražja, zaradi klobukov pa ne moremo delati, ker so se preveč namnožili in nam povzročajo kup težav,” nezadovoljno ugotavljata koprska ribiča Renato Bonja in Kristijan Jež. Ko k naštetemu dodamo še prisotnost invazivnih in napadalnih roparic skakavk, je mera polna.
KOPER > “Pred dnevi je bilo v morju toliko klobukov, da so zamašili podvodne ventile za hlajenje motorja barke,” pravi Kristijan Jež. Ko piha močnejši veter, se klobuki premaknejo nižje proti dnu, kar pomeni, da jih ribiči zajamejo v svoje mreže, te se pri vlečenju na plovilo zaradi teže klobukov pogostokrat strgajo, na koncu pa v “saku” (ozki končni del mreže) ostane bore malo rib in kopica neuporabnih klobukov.
Klobuke opažajo že od septembra
Z ribiškim kolegom Renatom Bonjo sta zaskrbljena, ker opažata, da so pretirano namnoženi klobuki dobesedno nadvladali druge vrste v morju. Pravita, da jih je bilo tudi lani zelo veliko, a niso vztrajali toliko časa. Opažajo jih že od septembra in nič ne kaže, da bi se njihovo število kaj zmanjšalo. “Ribe bežijo stran od morskih klobukov, tako da ne drži prepričanje športnih ribičev, kako si bo prav zaradi tega, ker mi poklicni ribiči zdaj ne lovimo, ribja populacija opomogla,” meni Bonja.
150
evrov več kot v enakem obdobju lani mora ribič Renato Bonja odšteti za poln tank nafte v 400-litrskem rezervoarju
Z Ježem sta razočarana, ker menita, da se pri nas nihče resno ne ukvarja s to problematiko in iskanjem rešitev. Pogrešata sodelovanje domačih, italijanskih in hrvaških strokovnjakov, ki si delijo isto morje. Zdi se jima sicer, da se je južna soseda vendarle nekoliko resneje lotila zadeve.
Pred kratkim so hrvaško raziskovalno oddajo Potraga posvetili prav tematiki klobukov. Med drugim izvemo, da so strokovnjaki že pred dvajsetimi leti predvideli, da se bo zaradi spreminjanja podnebja v morju povečala populacija želatinoznih organizmov. In še, da se klobuki prehranjujejo s planktonom, ki ga sestavljajo tudi ličinke rib in drugega morskega življa, kar posledično ogroža ravnovesje v morju.
Še hujšo grožnjo pa predstavlja konec njihovega življenjskega ciklusa. Ko se namreč klobuki poležejo na dno in se začne njihov razkroj, pomorijo vse pod sabo, saj drugim organizmom zmanjka kisika.
Napadalna skakavka pleni in mrcvari ciplje
Kot da klobučja nadlega ne bi bila dovolj, zdaj delo slovenskih ribičev ogroža še invazivna skakavka, toploljubna južnosredozemska vrsta, ki se je zaradi segrevanja morja prebila v severnejše predele Jadrana. “Skakavka predstavlja resno težavo. Je trdovratni plenilec, ki pleni predvsem ciplje. Poleg tega je znano, da pomori veliko več rib, kot jih potrebuje za prehranjevanje,” opozarja morski biolog dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran – Nacionalnega inštituta za biologijo.
Koprska ribiča potrjujeta njegove besede. Pravita, da se skakavke zadržujejo v kanalih, ustjih rek in rezervatih, ciplje pa dobesedno zmrcvarijo, ker se zaženejo v jato, ujamejo enega in z ostrimi zobmi poškodujejo še bližnje ciplje. “Seveda lovimo skakavke. Pred dnevi sem jih ulovil kar 50 kilogramov. So zelo okusne in imajo kompaktno meso, toda ta vrsta nam povzroča več škode kot koristi. Ker je tako napadalna, uničuje mreže in obgrize druge ribe v mreži, ki jih takšnih seveda ne moremo prodati,” pravi Jež.
Bonja dodaja, da skakavka v našem morju nima naravnega sovražnika, zato postaja čedalje bolj dominantna. “Kjer je skakavka, ni drugih rib. Državo pozivam, naj čimprej odobri izlov skakavk v kanalih, saj je ribiški sektor na robu preživetja,” je neposreden.
Ulova dovolj le za družinske potrebe
“Ta mesec sem bil z manjšim plovilom na morju približno desetkrat in samo enkrat sem se vrnil z nekaj malega ulova. Zdaj je naša glavna skrb, da je ulova dovolj za družinske potrebe, če pa ulovimo še dve ribi več, si povrnemo stroške nafte,” je razočaran Bonja. Gorivo je tako drago, da si ne more privoščiti vrnitve v mandrač praznih mrež.
Za gorivo v 400-litrskem rezervoarju na manjši barki mora zdaj plačati približno 150 evrov več kot v enakem obdobju lani. Ko začne preračunavati, koliko bo moral odšteti za polnjenje 4500-litrskega rezervoarja na koči, pa se prime za glavo. S šestimi izhodi na morje porabi 1500 litrov nafte.
“Ko bo napočilo boljše obdobje in bomo začeli spet loviti, bom lahko ocenil, kakšen vpliv bodo povzročile višje cene nafte. Razmisliti bomo morali o podražitvi rib, saj ne moremo delati in nič zaslužiti,” je jasen Bonja. Za stalne stranke ga ni strah in ve, da bodo še naprej cenile pomen domačega ulova, boji pa se, da bodo podražitve v prihodnje marsikoga odvrnile od nakupa rib.
