Kdo skrbi za zdravje tistih, ki vsak dan rešujejo naša življenja?

Istra
, posodobljeno:

Poklicne reševalce poleg psihičnih obremenitev ob delu spremljajo tudi številni fizični napori. Zato je skrb za njihovo telesno pripravljenost in zdravje ključnega pomena - ne le za dobro počutje, temveč tudi za učinkovitost njihovega dela.

Rezultate raziskave o zdravju reševalcev je zbranim predstavila 
Mihaela Jurdana (stoji).
Rezultate raziskave o zdravju reševalcev je zbranim predstavila Mihaela Jurdana (stoji).Marin Makovec

IZOLA > V sklopu študentskega projekta PUŠ so strokovnjaki in bodoči zdravstveni delavci raziskali zdravstveno stanje reševalcev slovenske Istre in pripravili konkretne ukrepe za izboljšanje njihovega življenjskega sloga. Rezultate in priporočila so predstavili na okrogli mizi.

Obremenjujoče delo

Delo poklicnih reševalcev je izjemno obremenjujoče, saj vključuje telesne napore, kot so dviganje težkih bremen, prenašanje opreme in pacientov ter dolgotrajno sedenje v reševalnih vozilih. Zato se reševalci pogosto soočajo z izzivi pri ohranjanju zdravega načina življenja, kar dolgoročno vpliva na njihovo psihofizično zdravje. Prav zato so na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem izvedli obsežno raziskavo, v kateri so posebno pozornost namenili aktivnemu in zdravemu staranju poklicnih reševalcev.

Dominik Konec

Reševalna služba slovenske Istre

“Delamo 24 ur na dan, vse dni v letu, zato pogosto premalo časa namenimo skrbi za svoje dolgoročno zdravje.”

“Če želimo imeti reševalce, ki niso le zdravi, temveč tudi učinkoviti pri svojem delu, jim moramo omogočiti podporo pri ohranjanju visoke ravni telesne pripravljenosti,” je poudarila vodja projekta Mihaela Jurdana. “Zaradi zahtevnosti in narave njihovega poklica se namreč pogosto soočajo z ovirami pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga - ravno tam pa jih lahko najbolje podpremo.”

Zdrava prehrana in telesna aktivnost

V projekt so bili vključeni študentje dietetike, aplikativne kineziologije, zdravstvene nege in računalništva, ki so pod mentorstvom pedagoških vodij sodelovali z Reševalno službo slovenske Istre, delujočo v okviru Zdravstvenega doma Izola. “Reševalci absolutno premalo razmišljamo o zdravi prehrani med delovnim časom. Nezdravi prigrizki in hitra hrana, ki so nam najlažje dostopni, hitro postanejo navada,” je opozoril Dominik Konec, vodja Reševalne službe slovenske Istre. “A prav tako pomembne so gibalne vaje - ne le za okrevanje telesa po fizičnih naporih, temveč tudi za razbremenitev glave,” je še dodal. “Delamo 24 ur na dan, vse dni v letu, zato pogosto premalo časa namenimo skrbi za svoje dolgoročno zdravje.”