Kartirajo morsko dno med Izolo in Koprom
Ob obalni cesti med Izolo in Koprom so julija začeli popisovati in kartirati morsko dno. "Rezultati raziskave bodo omogočili sprejemanje okolju prijaznejših posegov," je pojasnil vodja Morske biološke postaje v Piranu Borut Mavrič. V to okolje posega človek, organizme v morju pa ogrožajo tudi podnebne spremembe.
IZOLA, KOPER > Terenski del raziskave obsega opise in posnetke, ki jih zberejo potapljači. Podatke nato geolocirajo in združijo z digitalnimi ortofoto, dronskimi, satelitskimi in sonarskimi posnetki. Zemljevid, ki bo nastal kot rezultat raziskave, bo kombinacija barvnih in črno-belih komponent. Te bodo označevale razširjenost določenega habitatnega tipa ali vrste in tako ponudile širši vpogled v morski habitat, ki ga vse bolj ogrožajo arhitekturni posegi.
Borut Mavrič je povedal, da projekt ni prvi te vrste. Občina Piran je lani naročila kartiranje pred portoroško plažo Metropol. Rezultati kartiranja so jim pomagali pri pripravi načrta za preureditev plaže. Zdi se mu, da bi morale biti take raziskave obvezne pred kakršnimi koli posegi v priobalno okolje, saj je ustrezne raziskave treba izvesti tudi pred deli na kopnem, je dodal.
Človeški vpliv skoncentriran na treh odstotkih priobalnih območij
Človeški vpliv je najbolj skoncentriran na treh odstotkih slovenskih priobalnih območij, kjer je morsko dno plitvejše od deset metrov. Ob obali postavljajo mesta, protipoplavne strukture, kopališča, marine. V slovensko morje odtekajo odplake, ki so najbolj koncentrirane v priobalnem pasu. Morje onesnažuje tudi turistični promet, ki povzroča za okolje obremenjujoče izpuhe in hrup.
Mavrič je poudaril, da se vsi ti elementi seštevajo. "Če pogledamo 150 ali 200 let nazaj, je bil skoraj cel Tržaški zaliv tudi v globinah prekrit z morskimi travami. Danes trave globlje od deset do enajst metrov ne segajo, praviloma se končajo med sedmimi in osmimi metri. In to je neposredna posledica človeka oziroma njegovih dejavnosti," je utemeljil.
Ne le kopenski, tudi morski vročinski val
Slovensko morje je podvrženo tudi vplivom podnebnih sprememb. V letih 2023 in 2024 nismo bili priča le kopenskemu, temveč tudi morskemu vročinskemu valu. V zadnjih petih letih ni temperatura morja v zimskem času nikoli presegla deset stopinj Celzija. V slovenskem morju so se posledično pojavile vrste, ki so bolj značilne za južnejši del morja. "Kakšen bo končen vpliv dvigajočih se temperatur, bodo najbolj pokazala šele leta, ki prihajajo," je zaključil vodja morske biološke postaje, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo.
Raziskavo je naročilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, projekt pa bo končan v začetku leta 2027.