Kako se izogniti sindromu Portoroža
V luči napredka, ki občino Ankaran čaka v prihodnosti, njene prebivalce bolj kot karkoli drugega skrbijo negativne posledice, ki spremljajo razvoj, zlasti turistični. Ta poleg denarja prinaša tudi večje onesnaženje okolja, obremenjenost infrastrukture, gnečo na plažah in še kaj.
ANKARAN > Ker je jasno, da Ankarančani svoj kraj ne vidijo kot drugi Koper, Izolo ali Portorož, ki postajajo domala pretesni za normalno življenje, nas je zanimalo, kako bodo kandidati za župana zavarovali kraj in sokrajane pred negativnimi posledicami, ki jih napredek prinaša.
Župan Gregor Strmčnik, ki se s podporo programske skupine Radi imamo Ankaran poteguje za tretji mandat, je minula leta s podporo občinskega sveta v strateških podlagah za pripravo občinskega prostorskega načrta opredelil način razvoja turizma in turističnih dejavnosti v kraju.
Ne množični, ampak butični turizem
Ker je občina tudi po površini majhna in relativno gosto naseljena, velikega števila obiskovalcev prostor ne zmore sprejeti. Ankaran se je ob ustanovitvi občine odločil, da bo ena ključnih usmeritev razvoja kraja zaščita narave in s tem povezan trajnostni razvoj. Ob neokrnjeni in naravno ohranjeni morski obali ima še zavarovana območja Krajinski park Debeli rtič in sredozemski slani travnik na sv. Nikolaju.
In ker je kraj prepoznal, da množični turizem ni prava usmeritev, mora zagotoviti pogoje in infrastrukturo za razvoj butičnega turizma z visoko dodano vrednostjo. “Tako je zastavljen tudi prostorski razvoj kraja,” pravi podžupanja Barbara Švagelj, ki pod barvami skupine Radi imamo Ankaran prav tako znova kandidira za občinski svet.
Med konkretnimi rešitvami je ureditev mirujočega prometa z vzpostavitvijo P+R parkirišč na obrobju mesta, kar bo razbremenilo središče Ankarana in območij ob morju. Nastajajoča strategija turizma pa gre v smer, da bi imel turizem čim manjši vpliv na okolje in ljudi.
“Turizem se usmerja v promocijo naravnih danosti in privabljanje obiskovalcev, ki cenijo pristnost okolja, narave, uživajo v zanimivostih in zgodovini kraja in njegovih prebivalcev. Zagotovo napredek turizma ne opredeljujemo več kot golo povečevanje števila prenočitvenih kapacitet in števila nočitev, pač pa s povečano dodano vrednostjo,” še pravi Barbara Švagelj.
Ne spalno naselje, pač pa razvito mestece
V listi Vsi smo Ankaran verjamejo, da se ob izbiri med tem, ali bo Ankaran spalno naselje ali razvijajoče se mirno, prijazno in urejeno obmorsko mestece, večina krajanov strinja z drugo opcijo.
“Odgovor na vprašanje, ki ste ga zastavili, je v načrtovanem, sorazmernem in usklajenem turističnem razvoju, ki predvideva dolgoročno strategijo ter primerno prostorsko ureditev in sorazmerno infrastrukturno spremljanje širitve turističnih zmogljivosti,” pravijo v listi Vsi smo Ankaran, ki za županjo kandidira Majo Prodan Jurič.
Poudarjajo, da ne zagovarjajo nenačrtovanega in kaotičnega razvoja, ki bi bistveno poslabšal kakovost življenja prebivalcev Ankarana: “Urejeno, gostoljubno in prijazno mesto je pogoj za razvoj turizma.”
Urediti plaže in kolesarske poti
Urejeno, gostoljubno in prijazno mesto je pogoj za razvoj turizma, pravi Breda Krašna, kandidatka Gibanja Svoboda.
“Razvoj turizma naj gre predvsem v smeri športnega in butičnega turizma, ki ne prinese množic turistov in zato ne predstavlja prevelike obremenitve kraja. Z zaščito Debelega rtiča in s sprejemom občinskega prostorskega načrta je razvoju butičnega turizma tudi na zaščitenem območju namenjeno določeno območje. To ni množični turizem in je turizem za petične goste. Potrebno pa je čim prej urediti plaže in zgraditi kolesarske poti,” dodaja Breda Krašna.
Tudi v njihovem načrtu je izgradnja parkirišč P+R, še naprej pa bi ohranili dosedanji brezplačni turistični avtobus.
