(FOTO) Vijake za sliko Marije z detetom so pred 85 leti skrbno shranili
Pred stranskim oltarjem v cerkvi sv. Frančiška je še v torek stala zgolj majhna fotografija znamenite Carpaccieve slike, danes pa je tam zasijala prava slika Marije z detetom na prestolu. Po več kot 85 letih je oltarna mojstrovina Vittoreja Carpaccia iz Padove prišla domov, v Piran. Tam so jo pričakali tudi originalni vijaki za okvir, ki je pritrjen v oltarno nišo. Pater Lino Blasi jih je leta 1940 shranil, ker je verjel, da se bo vrnila.
PIRAN > Skoraj do zadnjega kotička je bila danes polna cerkev sv. Frančiška, ki bo spet dom za znano Carpaccievo oltarno sliko. Dopoldne so jo pripeljali iz Padove, kjer je na vrnitev čakala dolga desetletja, popoldne so v cerkvi pripravili krajšo slovesnost.
“Zaploskajmo Mariji in Carpacciu,” je ob začetku slovesnosti zbrane povabil gvardjan piranskega minoritskega samostana pater Janez Šamperl in cerkev je zajelo bučno ploskanje. Pater Šamperl se veseli tega “svetega” trenutka: “Po 85 letih se slika vrača domov, v svojo kapelo. Pot vrnitve je bila dolga, a tudi polna upanja.”
Dodal je še, da to ni samo vesel in izjemen trenutek, ampak tudi “znamenje, da zmoremo presegati človeške zamejenosti in državne meje, ter delati konkretne korake, ki so znamenje bodočnosti.”
Sliko varujeta varnostnika
Umetnina bo v cerkvi na ogled še do nedelje do 19. ure, potem roma na restavriranje. Dokončno jo bodo v oltar umestili do božiča. Sliko varujeta varnostnika, zagotavljajo, da sta usposobljena za preprečitev vsakršnega poskusa akcij, ki bi lahko ogrozile dragoceno sliko.
Tudi koprski škof Peter Štumpf je poudaril, da je slika tu doma že stoletja, vmes je šla drugam, a zdaj se je vrnila domov”. “Zdi se, da so se nebesa dotaknila tal, zahvaljujem se vsem, da se je zgodilo tako,” je povedal.
“Veseli smo, da se je slika vrnila tja, kamor je vedno spadala, tam, kjer mora biti. Zato pri vrnitvi ne gre le za logistično dimenzijo, ampak predvsem za simbolno,” je povedal Carlos Trovarelli, generalni minister minoritov, ter se zahvalil bratom minoritom iz Slovenije in Italije ter vsem, ki so zaslužni za ta zgodovinski dogodek. Pater Janez Šamperl je spomnil tudi na patra Lina Blasija, ki je leta 1940, ko so sliko odpeljal, shranil vijake za njen okvir, saj je bil prepričan, da se bo vrnila,
Le redki so živi, ki so sliko videli v Piranu
“Res sem srečen, da je v zadnjem letu in pol nastalo toliko premikov, ki so omogočili, da je slika dokončno na svojem prvotnem mestu. Minilo je 85 let in tri mesece, kar pomeni, da je malokdo še živ, ki je to sliko videl na njenem izvornem mestu,” pravi Zorko Bajc, piranski župnik, in dodaja: “Vrnitev umetnine je res pozitiven znak dobrega sodelovanja med Slovenijo in Italijo na meddržavni ravni, pa tudi med različnimi ustanovami z obeh strani meje.”
“Za to Carpaccievo sliko, ki je v lasti piranskih minoritov, je bilo še največ možnosti, da se vrne, saj gre za isti red. Slika je bila na sedežu minoritov v Padovi in so jo samo prestavili na 'podružnico' minoritov v Piran. Je pa bilo zelo ganljivo gledati, kako stežka so se v soboto v Padovi poslovili od te umetnine,” pravi Sonja Ana Hoyer, umetnostna zgodovinarka in konservatorka ki poudarja, da je junija 1940, ko so slike odpeljali, šlo za veliko, zelo dobro organizirano spomeniško varstveno akcijo, namenjeno obvarovanju umetnin pred bližajočo se vojno vihro.
Dragoceni detajli
Carpaccio je sliko zasnoval z izjemno pozornostjo do detajlov. Stopnice, ki vodijo k Marijinemu prestolu, so geometrično natančno oblikovane; v središču kompozicije stoji klasična vaza all’antica z upodobitvijo rimskega cesarja v medaljonu; plašč svetega Ambroža je bogato izvezen, oklep svetega Jurija pa natančno izrisan. Med angeloma izstopa glasbenik, ki uglašuje lutnjo - motiv, ki ohranja liričnost in čar umetnikovih zgodnejših del.
Vrnitev slike napolnila oltar in dušo Pirančanov
Sliko so si prišli ogledat mnogi Pirančani. “Kako ne bi prišla! Toliko truda je bilo vloženega v njeno vrnitev, da je treba priti,” je povedala domačinka Alenka. “Za Pirančane je to eden največjih dogodkov. Dolgo časa je zevala luknja v tem oltarju, zdaj pa je vrnitev slike napolnila oltar in tudi našo dušo. Slika je za nas več kot samo likovna umetnina; za nas ima tudi izjemno čustveno plat. Zato je vrnitev neprecenljiva. Hkrati pa kaže, da nas kultura lahko povezuje,” je povedal Slobodan Simič-Sime.
“Glede vračanja ostalih slik je na potezi diplomacija, stroka je svoje naredila. Ne verjamem, da bo hitro prišlo do vračanja ostalih umetnin, je pa zanimivo, da se je to zgodilo v času, ko ima Italija desno vlado,” je povedal Pirančan Anton Mikeln, nekdanji direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
“Vrnitev oltarne slike v Piran je zelo pomemben dogodek, tako s kulturnega kot zgodovinskega vidika. Oltarna slika je bila ponovno postavljena na svojo prvotno lokacijo, točno na mesto, za katero je bila naslikana. Tukaj jo je sedaj mogoče občudovati kot dokaz bogate italijanske kulturne dediščine v Istri. Prav tako poudarja napredek, dosežen v odnosih med Slovenijo in Italijo,” pravi domačin Alberto Manzin.
Prišli tudi iz Trsta
Med obiskovalci je bilo kar nekaj Pirančanov, ki so mesto v 5o. letih prejšnjega stoletja zapustili. “Vesel sem, da se je vrnila, vse to je v duhu sprave. Ne spominjam se slike; ko so jo odnesli, sem imel štiri leta. Toda o tem mi je pripovedoval oče. Večkrat pridem v Piran, župnik Zorko je poskrbel za obnovo zvonika, cerkve ... V Piranu poznam vsak vogal, vsak kamen ... Piran - to je najlepše mesto v Sloveniji - se je zelo spremenil, a na bolje,“ je povedal Mario Dolce, arhitekt, ki se je iz Pirana leta 1954 izselil v Trst. Je tudi član uredniškega odbora časopisa Glas sv. Jurija, ki povezuje Pirančane v Trstu.
“Vedno, ko sem prišel v to cerkev, sem imel cmok v grlu, ko sem videl prazen oltar. Moj stric, duhovnik Francesco Bonifacio, je to sliko videl. Vedel sem, da je bila zanj ta cerkev zelo pomembna. In zdaj, ko je slika spet tu, je izginil tudi ta cmok,” je povedal Gianfranco Bonifacio, nečak duhovnika Francesca Bonifacia iz Pirana, ki so ga po vojni ubili. “Zelo sem vesel, da se je slika vrnila v Piran. Slika je bila narejena za to cerkev in tu mora biti. Tisti ezuli, ki jim ta vrnitev ni po volji, očitno ne poznajo zgodovine ali pa nikoli niso bili tu.”
Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je prav tako pozdravila vrnitev umetnin. Upa, da na vračanje ostalih umetnin ne bo treba čakati še dodatnih 85 let.
