Greenpeace v Kopru: Rudarjenje v oceanih ogroža ves planet (FOTO)

Globokomorsko rudarjenje je vse bolj preteča grožnja našemu planetu. Na to danes v Kopru opozarjajo aktivisti Greenpeace Slovenija in zbirajo podpise pod peticijo proti tovrstnemu uničevanju oceanov. Jutri bodo skupaj z lokalnimi prebivalci izvedli čistilno akcijo ob obali med Simonovim zalivom v Izoli in Strunjanom.

Greenpeace Slovenija opozarja, da je globokomorsko rudarjenje 
treba ustaviti, še preden se začne. Foto: Tomaz Primozic/FPA
Greenpeace Slovenija opozarja, da je globokomorsko rudarjenje treba ustaviti, še preden se začne. Foto: Tomaz Primozic/FPA

KOPER > Prostovoljci organizacije Greenpeace Slovenija so dvodnevni dogodek, poimenovan Vikend za oceane, pripravili ob svetovnem dnevu oceanov (8. junij). Na plaži v Žusterni so postavili napihljivega kita v naravni velikosti, ob njem pa zvočno instalacijo, kjer je mogoče prisluhniti zvokom globokega morja. Za brihtne glave so pripravili oceanski kviz, za spretne roke pa delavnico barvanja kamnov.

Industrija pritiska

“Prvotni namen akcije je bil pozvati ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon, naj se Slovenija pridruži državam, ki že podpirajo moratorij na globokomorsko rudarjenje. Vlada je na četrtkovi seji moratorij podprla, zato smo dogodek namenili v pozdrav tej odločitvi,” je pojasnila Špela Bandelj Ruiz, vodja kampanje za zaščito oceanov pri Greenpeace Slovenija.

7000

ljudi v Sloveniji in

3

milijoni ljudi po vsem svetu so podpisali peticijo proti globokomorskemu rudarjenju

“Slovenija je moratorij podprla, kar je velik, pozitiven korak, toda nevarnost globokomorskega rudarjenja še vedno obstaja, industrija še vedno pritiska,” je opozorila. “Gre za industrijo, ki se še ni začela, ki jo lahko zaustavimo, še preden se začne. Če bi denimo imeli priložnost zaustaviti naftno industrijo v času nastajanja, bi bilo lažje, kot ko se je začela in razmahnila,” je dodala.

“Zeleno zavajanje”

Naravovarstvenik Robert Turk je med surovinami na morskem dnu, ki zanimajo korporacije, naštel kovine, kot so baker, cink, kobalt, mangan in sulfidi. “Tega je veliko v vseh oceanih na globokomorskem dnu,” pravi. “Ni res, da je globokomorsko rudarjenje neobhodno, saj obstajajo nove tehnologije, s katerimi bi lahko pridobivali kovine. Da je globokomorsko rudarjenje potrebno zaradi zelenega prehoda, je zeleno zavajanje,” je prepričan.

Koliko lahko prenese slovensko morje?

Naše morje najbolj ogroža urbanizacija, povezana s stanovanjskimi in turističnimi gradnjami, takoj za njo pa pomorski promet in navtični turizem, ocenjuje Robert Turk. “Družba se lahko odloči, da povozi vse, lahko pa se odloči za ohranjanje narave. Stvar družbenega dogovora je, ali bomo imeli luške pomole tja do Debelega rtiča in do Izole ali bomo ohranili del obale in morje, ki lahko opravlja svoje funkcije. Nenazadnje predeluje vse odplake, ki jih spustimo vanj. Si lahko predstavljamo čistilno napravo, ki bi nadomestila, kar počne morje?” se sprašuje. Težko je izračunati, koliko lahko morje prenese, ugotavlja, “a nesmiselno se je zanašati na to, da ga lahko obremenimo še malo in še malo več”.

Ekosistemi na globokomorskem dnu so nastajali milijone let. So izjemni, sestavlja jih ogromno organizmov, ki živijo samo tam, razloži Turk. “Če bomo posegali v te ekosisteme, bodo poškodbe trajne. Predstavljajte si ogromne buldožerje, ki rijejo po vsem, na ladje pošiljajo material, tam vzamejo, kar potrebujejo, ostalo gre nazaj v ocean. To prinaša ogromno sedimenta s kovinami, ki potuje po vodnem stolpcu in kovine pridejo v prehransko verigo. V oceanskem dnu je tudi naloženega ogromno ogljika. Z globokomorskim rudarjenjem zmanjšamo oceanu zmožnost, da absorbira ogljik, ki ga spuščamo v zrak,” trdi.

Zlo se nam bo vrnilo

“Kolikor se zdi daleč od aktualnih problemov, ki tarejo svet, je ta tema dosti bolj daljnosežna. Okolje je treba zaščititi pred nami samimi. Vse zlo, ki ga nepremišljeno storimo, se nam bo vrnilo in se nam že vrača,” poudarja Karlo Hmeljak, jadralec, ambasador kampanje. “Najlepše se mi zdi, da obstaja kraj, kjer še ni človeka. Morda je to upanje, da bi se kot človeštvo znali kdaj vzdržati,” se nadeja.

Radovedneži so sredi instalacije prisluhnili zvokom globin oceana. Foto: Tomaž Primožič/FPA

Nika Veger, prav tako ambasadorka kampanje, sicer trajnostna blogerka in vplivnica, je prepričana, da “je narava pomembna in jo moramo ohraniti takrat, ko imamo to možnost”. Pri tem je glas skupnosti močnejši kot glas posameznika.

Vsega imamo preveč

Čeprav je poglede mimoidočih kakopak najbolj pritegnil napihljivi kit, niso povsem brez dela ostali prostovoljci, ki so na bližnji stojnici ponujali informativno gradivo in zbirali podpise pod peticijo proti globokomorskem rudarjenju. Pri tem smo ravno ujeli Alana Gomezela iz Sežane. “Do zdaj sem vedel le, da iz globin morja črpajo nafto, za globokomorsko rudarjenje nisem še slišal. Nisem pomislil, da bi morali rudariti v morju. Zdi se mi, da gremo v ekstreme, da smo tako lačni vsega, da zmanjkuje kovin in vsega drugega,” razmišlja. “Podpis sem prispeval, ker mislim, da ni treba rudariti in zbirati kovine iz morja, da bi se še na ta način z njim preživljali. Mislim, da imamo vsega preveč.”

Med podpisniki peticije proti globokomorksemu rudarjenju je tudi Alan Gomezel iz Sežane. Foto: Nives Krebelj

V Greenpeace Slovenija si po besedah Bandelj Ruiz želijo, da bi bil glas tistih, ki so oddali podpis, uslišan. “Verjamemo, da bo to dokaz, da odločevalci vsaj do neke mere poslušajo javnost,” pravi. Podpise nameravajo predati ministrici Fajon julija, pred skupščino Mednarodne oblasti za morsko dno, kjer bo Slovenija - tako pričakujejo - glasovala v skladu z nedavno sprejeto odločitvijo, da podpira moratorij na globokomorsko rudarjenje.


Najbolj brano