(FOTO in VIDEO) Prvi metri drugega viadukta že nad Osapsko dolino
S štirimi hidravličnimi cilindri so turški delavci zjutraj premaknili z mesta približno 1500 ton težak prvi kos viadukta in ga do konca dneva potisnili nekaj metrov nad dolino. S tem se je začel najbolj očiten del gradnje železniškega viadukta, ki bo Osapsko dolino prečkal med stebri avtocestnega. “Dela tečejo po načrtu, izkopanih je že 18 kilometrov predorov, do konca leta bodo končani tudi viadukti,” je zagotovil direktor 2TDK Pavle Hevka.
GABROVICA > “Vsak segment viadukta je dolg 32 metrov, širok devet metrov in pol, namesto pravih oken, kot je bilo prvotno načrtovano, pa smo na zunanjem obodu konstrukcije okna nakazali le reliefno. Učinek bo enak, prihranili pa smo 70.000 evrov,” nam je med približevanjem gradbišču zjutraj povedal direktor družbe 2TDK Pavle Hevka. Zanj in za vse gradbince na drugem železniškem tiru med Divačo in Koprom je bil danes poseben dan, saj so začeli postavljati vozišče novega viadukta, ki bo najbolj očitno spremenil dosedanji izgled začetka Osapske doline.
Novi viadukt bo namreč prečkal dolino pod sedanjim avtocestnim viaduktom. Ko bo zgrajen še drugi tir nove proge, pa bosta pod avtocestnim viaduktom stala kar dva železniška. “Vedno je obstajala dilema, ali lahko avtocestnemu viaduktu kaj dodamo, ker je sam po sebi tako lep. Novi viadukt bo 30 do 40 metrov nižji od avtocestnega in bo na koncu izgledal, kot da bi en hitri vlak švignil čez dolino. To je bila osnovna ideja mojega projektiranja,” je danes pojasnil glavni projektant avtocestnega in železniškega viadukta Marjan Pipenbaher.
Kot stebri katedrale...
“In potem pride še eden,” v isti sapi dodaja. Prvemu viaduktu naj bi se kmalu pridružil še drugi, po katerem naj bi tekel drugi tir nove železniške proge. “Stebri bodo postavljeni koncentrično, da ne bo nereda, sama viadukta pa ne bosta povsem vzporedna. S prostorskega vidika se bo ustvaril en katedralski efekt, podobno kot bazilika Srca Jezusovega v Parizu…,” je pojasnil.
Novi viadukt bo v obliki betonskega korita, 32-metrske odseke bodo zabetonirali na južnem delu in jih potem počasi potiskali navzgor proti severnemu delu doline. Slonel bo na dveh opornikih (prvem in zadnjem), vmes pa na šestih stebrih, od katerih bo najvišji segal 55 metrov v višino. Štirje so že končani, dva še ne. Celotna konstrukcija bo tehtala 20.000 ton, potisniti pa jo bodo morali navzgor v 1,7-odstotnem naklonu.
Delavci turškega gradbenega podjetja Yapi Merkezi so danes tako pognali strojnico in s hidravličnimi cilindri premaknili gromozansko konstrukcijo proti severu. Konstrukcija leži na opornikih, drsi pa po železnih ležiščih, med katere delavci potiskajo tri centimetrske teflonske plošče, ki jih prej namažejo z mastjo. Na podoben način so gradili tudi avtocestni viadukt Glinščica, medtem ko so avtocestni viadukt Črni Kal gradili klasično, kar pomeni, da so konstrukcijo opažali in zalili z betonom.
Tisoč ton sile in štiri kovinske palice
“S temi cilindri danes konstrukcijo vlečemo naprej, če bi imeli od zadaj dovolj prostora, pa bi jo res lahko potiskali,” pojasnjuje direktor projekta pri Kolektorju CPG Simon Avsec. Cilindri v bistvu pomikajo naprej železno ploščo, na katero so pritrjeni štirje vijaki, spojeni s čelom viadukta. Štiri kovinske palice premera šest centimetrov tako vlečejo celoten viadukt. “Če imamo trenja dva, tri odstotke, dodamo še dva, je to pet odstotkov, potem potrebujemo za premikanje take teže v 1,7-odstotni naklon dobrih tisoč ton potisne sile,” je na hitro izračunal Pipenbaher.
Nova železniška proga bo iz Kraškega roba pripeljala navzdol najprej v 200-metrski odprti del proge, nato po viaduktu prečkala dolino, znova prevozila 150 metrov po površju in se nato zarila v nov predor. Hevka napoveduje, da bodo oba odprta odseka zaščitili s protihrupno ograjo. “Treba je narediti vse, da bodo ljudje kljub prometu na tej progi potem mirno spali. Proučujemo tudi, kako bi pod železniške tire namestili posebno gumo, da bi hrup omejili na minimum. Časa imamo še dovolj, pogovarjamo se s projektantom in dobavitelji te gume. To so novosti, ki jih prej ni bilo v projektu,” je povedal.
“Država je končno zmogla pogum”
Novost so tudi sončne elektrarne, ki bi jih namestili na vse tri železniške viadukte. Na viaduktu Glinščica bi panele namestili na streho, na viaduktih Gabrovica in Vinjan pa na zunanjih stenah. Sončne panele naj bi postavili tudi ob progi, kjer bi lahko. Do konca marca naj bi pregledali vse načrte in se odločili.
20.000 ton bo tehtal železniški viadukt Gabrovica, v dolžino bo meril 430 metrov, slonel pa bo na šestih stebrih in dveh opornikih.
“Po 14 mesecih končno vidimo sadove našega dela in smo zelo zadovoljni,” pravi vodja projekta pri turškem gradbincu Bahadir Oral. “Seveda nas potem čakajo še dela znotraj konstrukcije, vendar bo glavna struktura končana do novembra. Težave smo pričakovali in res smo jih imeli, ko smo gradili stebre. Zdaj so skoraj končani in jih ne pričakujemo več,” je povedal in dodal, da je bil največji izziv močna burja.
Je pa Oral priznal, da imajo še vedno težave s pridobivanjem delovnih dovoljenj. Trenutno čakajo še na 60 svojih in 40 delavcev podizvajalcev, ki bi morali graditi spodnji del predorov. “Z dovoljenji se premika, vendar zelo počasi,” je pristavil.
V predorih jim gre bolje, kot so pričakovali, dnevno izkopljejo v povprečju sedem metrov zgornjega dela oboka. “Končno je država le našla pogum, ta zgodba se je vlekla predolgo … 15, 20 let. To so ključne stvari. Pri takih rečeh mora biti politika enotna, stvari je treba potegniti naprej, država potrebuje razvoj in za razvoj potrebuje infrastrukturo,” je še dodal Pipenbaher.
