Festival duševnega zdravja: Duševno zdravje ni le stvar posameznika, je odgovornost vseh nas
Središče Kopra je včeraj prežemalo pravo festivalsko vzdušje, “vse z namenom, da vsebine s področja duševnega zdravja približamo čim širšemu krogu prebivalcev,” poudarjajo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je tretji Festival duševnega zdravja organiziral skupaj s koprsko občino.
Ob odprtju festivala je generalni direktor NIJZ dr. Branko Gabrovec poudaril, da “duševno zdravje ni le stvar posameznika, temveč odsev družbe, kulture, norm in vrednot nekega časa - zato je odgovornost vseh nas.”
Na stojnicah na osrednjem koprskem trgu in bližnji Verdijevi ulici so se predstavile različne organizacije, ki delujejo na področju duševnega zdravja. Predstojnik Centra za duševno zdravje pri NIJZ asist. Matej Vinko je dejal, da želijo vsako leto na festivalu osvetliti različne plati duševnega zdravja, načine skrbi zanj ter opozoriti na predsodke, stigmatizacijo in krivice, ki jih doživljajo posamezniki z izkušnjo duševnih motenj.
Marija Krmac
obiskovalka iz Kopra
“Pomembno se mi zdi, da vsakdo najde zase nekaj, kar ga veseli in napolnjuje, ter s tem pomaga krepiti svoje duševno zdravje.”
Vsak dan počne nekaj, kar jo veseli
“Skrb za duševno zdravje je zelo pomembna, sploh v teh časih, ko postaja tempo življenja vse hitrejši, zahteve pa vse večje,” je poudarila upokojenka Marija Krmac iz Kopra. Strinja se, da je na udaru zlasti mlajša, delavno še aktivna generacija, a tudi starejši morajo poskrbeti za ohranitev svojega duševnega zdravja. “Sama prav vsak dan počnem nekaj takega, kar mi je pri srcu; da si zjutraj privoščim tak zajtrk, kot mi odgovarja, potem pa se običajno odpravim na sprehod, ob koncih tedna tudi na kakšnega daljšega.” Svojo dušo rada nahrani tudi z obiskom kulturnih prireditev. “Pomembno se mi zdi, da vsakdo najde zase nekaj, kar ga veseli in napolnjuje, ter s tem pomaga krepiti svoje duševno zdravje.”
Med obiskovalci festivala je bilo opaziti veliko mladih, ki so radovedno segali po informacijah na stojnicah. Tri študentke Fakultete za management smo ujeli pri stojnici ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda. “Smo komaj prišle na festival, si le ogledujemo, kaj vse ponujajo. Maloprej smo se ustavile na eni od stojnic, kjer so govorili o alkoholizmu. Je bilo zelo zanimivo izvedeti, ali nekateri miti v zvezi s tem držijo ali ne,” nam je povedala najbolj zgovorna izmed njih, potem pa so dekleta prisluhnila razlagi, katere oblike oziroma vrste psihoterapije so na voljo pri nas.
Dobro obiskana tudi predavanja in delavnice
V interaktivnih kotičkih so lahko obiskovalci spoznavali tehnike čuječnosti, sproščanja in meditacije, v živi knjižnici pa se pogovorili z “živimi knjigami” - osebami z izkušnjo težav v duševnem zdravju. (Zlasti) med mladimi je precej zanimanja požela stojnica društva Tačke pomagačke, kjer so vodniki s svojimi psi obiskovalcem na praktičnih primerih prikazali, kako lahko terapevtski pes pripomore do boljšega zdravja in počutja.
V prostorih bližnje Fakultete za management Univerze na Primorskem so se čez ves dan zvrstila različna brezplačna predavanja in delavnice: od odraščanja v digitalni dobi, spoprijemanja s tesnobo in osamljenostjo, do težav z alkoholom, izgorelostjo in izboljšanja komunikacije v družini, partnerskem odnosu in na delovnem mestu.
Tretji Festival duševnega zdravja, ki ga je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju s koprsko občino, je pritegnil številne obiskovalce vseh starosti, kar dokazuje, da je skrb za duševno zdravje in njegovo krepitev še kako pomembna prav v vseh življenjskih obdobjih. Daljšo reportažo s festivala bomo objavili v petkovi prilogi 7. val.
