Dvigala na Markovec ne bo?
Koprska občinska svetnica Polka Bošković je opozorila na po njenem sporen posel z zemljišči okoli projekta vertikalne povezave Markovca in obale. Občina naj bi bila tako pripravljena zemljišča odvetniku Franciju Matozu večkrat preplačati, poleg tega pa naj Matoz ne bi bil dejanski lastnik, zaradi česar ni mogoče pričakovati realizacije projekta.
KOPER > Odvetnik Matoz je maja 2015 na dražbi Marine Invest v stečaju za 280.000 evrov kupil dve parceli nad vhodom v predor Markovec. Nato sta občina in župan Boris Popovič sprožila zahtevo za uveljavitev predkupne pravice, vendar je sodišče septembra istega leta sklenilo, da je bil Matozov nakup pravnomočen, je danes v sporočilu za javnost spomnila samostojna občinska svetnica Boškovićeva.
Kljub temu so se aktivnosti občine v zvezi z omenjenim projektom vertikalne povezave obale in Markovca nadaljevale vse v letošnje leto. Januarja je tako občinski svet potrdil proračun, v katerem je že določeno, da bo občina odkupila približno 7000 kvadratnih metrov zemljišča za 300.000 evrov, kar po razumevanju Boškovićeve pomeni, da se je vrednost nepremičnine povečala za 50 odstotkov.
Na Mestni občini Koper so najprej opozorili na pomen projekta, ki bi bistveno olajšal mobilnost prebivalstva na tem območju in je med prioritetami trajnostne urbane strategije občine. Kot so pojasnili, pa morajo za realizacijo projekta zagotoviti tudi ustrezno razpolagalno pravico. Občina je pred uvrstitvijo nakupa navedenega zemljišča v obravnavo občinskemu svetu prejela ponudbo Matoza kot zemljiškoknjižnega lastnika za prodajo navedene nepremičnine z vrednostjo 280.000 evrov, ki pa jo je Matoz v nadaljevanju umaknil, so pojasnili. Glede vrednosti, ki naj bi jo opredelil Gurs, pa so na občini navedli, da gre za posplošeno vrednost nepremičnine, ki ne odraža realnega stanja. Kot so napovedali, bo občina v nadaljevanju zemljiškoknjižnemu lastniku podala predlog za odkup nepremičnine, potrebne za realizacijo projekta dvigala. Glede dejanskega lastništva parcel pa iz zemljiške knjige izhaja, da je trenutno edini lastnik Franci Matoz, so zapisali na občini. 14. aprila so sicer prejeli dopis Mandarićeve pooblaščenke, v katerem zatrjuje, da Matoz ni lastnik navedenih nepremičnin, vendar brez kakršnih koli dokazil. Občina v vseh postopkih pridobivanja nepremičnin sicer preveri podatke v javnih knjigah oz. evidencah, so dodali.
Parcela po oceni Gursa ni vredna več kot 26.000 evrov
Matoz je namreč na dražbi kupil dve parceli v velikosti 9400 kvadratnih metrov za 280.000 evrov oziroma po 29 evrov za kvadratni meter, "zdaj pa občini ponuja le eno, tisto manj vredno, velikosti 6800 kvadratnih metrov, za 300.000 evrov oziroma 43 evrov na kvadratni meter," je navedla svetnica. Ob tem parcela po oceni Gursa ni vredna več kot 26.000 evrov, kar pomeni, da jo je Popovič z javnim denarjem pripravljen preplačati kar za enajstkrat. Poleg tega bi si Matoz zadržal približno 2600 kvadratnih metrov zazidljive parcele, katere vrednost bi se ob izgradnji dvigala najmanj podvojila.
Matoz zemljišče kupoval za Mandarića
Boškovićeva je ob tem opozorila še na nedavni preobrat, na podlagi katerega trdi, da Matoz ni dejanski lastnik omenjenih zemljišč. Sredi aprila so na občini namreč prejeli obvestilo o vloženi pravdi s strani podjetnika Milana Mandarića, s katero ta dokazuje, da je Matoz kot njegov pooblaščenec zemljišča kupoval z njegovim denarjem in za njegov račun.
"Še več. V obvestilu, ki sem ga prejela od Milana Mandarića, je zapisano, da je odvetnik Matoz zemljišče knjižil na svoje ime in ga ponudil v odkup občini brez Mandarićevega soglasja in dovoljenja," je zapisala svetnica.
Občina zaradi pravde tako po njenem mnenju še nekaj let ne bo mogla kupiti omenjenega zemljišča in na njem graditi, a kljub temu nadaljuje z aktivnostmi, kot je bila objava razpisa za idejne rešitve za razgledni stolp.
"Popolnoma je jasno, da na občini ne bi pripravljali tovrstnih projektov, če ne bi bil dogovorjen nakup oziroma prodaja zemljišča in če ne bi bila dogovorjena tudi cena," trdi Boškovićeva, ki občino poziva, naj razkrije podrobnosti ponudbe oziroma dogovora z Matozom, na podlagi katerega so predvideli 300.000 evrov za nakup zemljišča, ter da se opredeli glede informacij, ki so jih prejeli od Mandarićevih pravnih zastopnikov.
Boškovićeva je ob tem prepričana, da mora občina ustaviti celoten projekt. Poleg tega bi morali sprejeti sklep, da bo občina, če se izkaže, da jo je Matoz namerno zavajal glede lastništva, sprožila tudi odškodninski zahtevek.
STA