Država z neuporabnim plovilom, novo šele januarja
Ekipi sektorja za območje jadranskih rek z morjem in sektorja za varovanje obalnega morja sta si včeraj ogledali razmere na morju in ugotovili, da so vodni tokovi in veter razpihali in potopili večino plavajoče nesnage. To pa še ni zagotovilo, da se v prihodnjih dneh ob ustreznih vremenskih okoliščinah pojav ne bo ponovil in bo morje znova v pasovih onesnaženo z vsakovrstnimi odpadki, ki se nato kopičijo zlasti ob obalnem pasu.
KOPER > Vodja sektorja za območje jadranskih rek z morjem pod okriljem direkcije za vode Zorka Sotlar pravi, da ob obalni lini niso opazili večje količine odpadkov, še največ smeti se je zadrževalo v 500-metrskem pasu na območju rta Ronek. “Izvajalsko podjetje VGP Drava Ptuj bo danes začelo odstranjevati nesnago. Ocenjujemo, da gre za približno deset kubičnih metrov odpadkov,” pravi Sotlarjeva. Napoveduje, da bo v prihodnjih dneh veliko odvisno od vremena in ugiba, da bo morda kakšen pas umazanije kljub vsemu znova “priplaval” do obale.
Odpadki so bili že dolgo v morju
Na vprašanje, od kod vse je nesnago prineslo v slovensko morje, pa težko pove natančno mnenje. “Nekateri odpadki so bili precej obraščeni z algami, zato domnevam, da so bili že dolgo v morju. Mislim pa, da ne gre za lokalne, domače smeti, saj smo videli, da so nazivi na, denimo, plastenkah, lončkih in drugih odpadkih v tujih jezikih. Pa tudi sicer optimistično ugotavljam, da je v Sloveniji raven ekološke zavesti na bistveno višji ravni, kot je bila pred leti,” je prepričana Sotlarjeva.
Renato Beonjaribič
“To ni ne prvič ne zadnjič Večkrat na leto opažamo podobne razmere. Plastenke, lončki, vrečke in druga plastika plavajo na morski gladini. Nekaj od nesnage zaide v ribiške mreže, kaj od tega pa se rado zatakne tudi v motor.”
Tudi vodja sektorja za varovanje obalnega morja pod okriljem uprave za pomorstvo Arturo Steffe ocenjuje, da je nekaj nesnage ostalo le še na območju Strunjana, medtem ko so se razmere na odprtem morju stabilizirale. Podobno meni pilot Benjamin Ličer iz Obalnega letalskega centra Portorož, ki je včeraj dopoldan preletel slovensko morje. “Večje ladje ob vplutju in izplutju precej premešajo morske plasti, zato so najverjetneje smeti tudi potonile. Večje plahte umazanije smo opazili ob koprskem pomolu v smeri proti odprtemu morju in v kotu enega od pomolov v Luki Koper, pa tudi pri mandraču kroži nekaj nesnage,” našteva Ličer. Po njegovih besedah je morje pred Izolo, Piranom in Portorožem čisto.
Nesnaga že vsaj štiri dni na odprtem morju
Koprski ribiči, ki vsak dan odplujejo na morje, so kritični, saj pravijo, da se je nesnaga že vsaj štiri dni zadrževala na odprtem morju in ne morejo razumeti, da so odgovorne službe ukrepale šele, ko so odpadki priplavali do obale. “To ni ne prvič ne zadnjič,” meni Renato Bonja. “Večkrat na leto opažamo podobne razmere. Plastenke, lončki, vrečke in druga plastika plavajo na morski gladini. Nekaj od nesnage zaide v ribiške mreže, kaj od tega pa se rado zatakne tudi v motor. Vse hujša težava postajajo mreže za gojenje klapavic, ki jih z gojišč očitno mečejo kar v morje in jih tokovi prinesejo tudi v mandrač,” opozarja Bonja.
50.000 evrov bi stalo popravilo dotrajanega ekološkega plovila
Na neodzivnost in neodgovornost države je včeraj opozoril tudi prvi mož koprske občine Boris Popovič. ”Če ljudje ne bomo vzeli vajeti v svoje roke, se ne more spremeniti nič. Država za naše morje ne stori nič,” je kritičen. Po županovem mnenju država sploh nima ustreznega protokola, kako ravnati v primeru ekoloških in drugih naravnih nesreč na morju. “To se je vnovič potrdilo tudi pred dnevi, ko so posamezne službe povsem neorganizirano pristopile k reševanju nastale situacije, medsebojne komunikacije pa praktično ni bilo,” ocenjuje.
SVOM z neuporabnim ekološkim plovilom
Ker je sektor za varovanje obalnega morja za opravljanje svojega poslanstva “podedoval” dotrajano in neuporabno ekološko plovilo, novega pa bodo dobili šele januarja prihodnje leto, se marsikdo sprašuje, zakaj od tokratnem onesnaženju nihče ni pomislil, da ima bližnja Luka Koper dve ekološki plovili in baraže, s katerimi bi lahko nesnago zajezili na odprtem morju in bi jo nato tam pobrali. “Če bo prišlo do večjega onesnaženja, bomo v prihodnje zagotovo prosili za pomoč Luko. Tokrat tega nismo storili, ker so bile plasti odpadkov preveč razpršene in smo ocenili, da jih bomo lažje počistili, če bomo počakali, da priplavajo do obale,” pojasnjuje Steffe. Kot pravi, je plovilo, ki ga imajo na voljo že približno pet let, tako rekoč neuporabno. Pred dobrim letom so ob tehničnem pregledu ocenili, da bi popravilo dotrajanega pogonskega mehanizma stalo najmanj 50.000 evrov, kar se jim je zdel pretiran znesek.
“Ko bomo dobili novo plovilo, bomo na starem odstranili kabino in ga bomo uporabljali kot delovno površino, nekakšno maono, da bomo lahko na morju nanjo odlagali nesnago in odpadke,” napoveduje Steffe.
Tudi Marjetica v nakup plovila za čiščenje morja
Nakup posebnega plovila pa načrtujejo tudi v Marjetici Koper. Tamkajšnji v.d. direktorja Jani Bačić pravi, da bodo z njim čistili morsko travo in drugo nesnago na območju okoli privezov v mandračih in pristaniščih, s katerimi upravljajo. Do zdaj so to počeli ročno z manjšega gumenjaka, kar je bilo zamudno in premalo učinkovito. “Podobna plovila uporabljajo na Nizozemskem in v Angliji. Najverjetneje bomo nakup financirali iz naše tržne dejavnosti,” razmišlja Bačić.
Delavci koprske Marjetice in številne civilne iniciative so sicer že med prazniki pospešeno čistili nesnago, ki jo je morje nanašalo na obalo, predvsem na območju Žusterne in mestnega kopališča. “Odzvali smo se, še preden je stekla medijska akcija, naši operativci so zaznali povečane količine smeti in se takoj lotili čiščenja. Uradno v vsem tem času nismo bili obveščeni o nobeni koordinirani akciji,” še dodaja Bačić.
