Država kot lastnica bo morala prispevati za investicije v izolski bolnišnici
Izolska bolnišnica (SBI) je julija letos ustvarila dobiček 530.000 evrov in ob vrsti investicij zaradi nujne prenove prostorov že načrtuje novo - ureditev laboratorija z napravo PET-CT za preiskave, odkrivanje in spremljanje zdravljenja raka. Za nakup aparata PET-CT svet SBI pričakuje denar od države.
IZOLA > 530.000 ostanka prihodka ob letos zahtevnih novih investicijah v SBI si po oceni sveta zavoda zasluži pohvalo vodstvu in kolektivu, so v četrtek popoldne poudarili člani sveta SBI.
Ob nizu investicij tudi PET-CT laboratorij
Poslovni direktor SBI mag. Radivoj Nardin navaja, da poteka sklop nujnih investicij. Zanje je SBI že namenila več kot štiri milijone evrov, še nekoliko več pa jih bo do konca leta. “Izpeljali bomo vse načrtovane investicije, ki jih je že potrdil svet SBI, skupna vrednost znaša 8,5 milijona evrov. Vse so nujne zaradi urejanja prostorov, ki že davno ne ustrezajo zahtevam in razvoju medicine in zdravljenja.”
PET-CT laboratorij
Ta, posebej grajen in izoliran laboratorij, bodo uredili v kleti, od koder bodo del skupnih služb premestili v kontejner ob stavbi. Po predpisih je nujen tudi poseben izhod za te paciente. ki ga bodo speljali na ploščad, kjer parkirajo zaposleni.
Tako bodo morali izpeljati nujno investicijo - ureditev laboratorija za PET-CT ob radiologiji, ker jim je že decembra za to dejavnost zdravstveno ministrstvo dodelilo dodaten program dela. Gre za odkrivanje, spremljanje in zdravljenja raka kjerkoli v telesu, na katerem koli organu. Naprava pokaže tudi razširjenosti metastaz in učinkovitost zdravljenja po terapijah za raka. Uporablja se tudi za kardiološke in druge preiskave.
Brez denarja države ne bo šlo
Preiskave so mogoče s posebno PET-CT aparaturo, ki stane tri milijone evrov. Umeščena mora biti v posebej za to zgrajenem prostoru. Gradnje se bo SBI lotila v kratkem in naj bi jo končala decembra letos, nato mora slediti montaža aparata PET-CT. Tega tvorita CT naprava in posebna kamera. Poleg odkrivanja raka se aparatura uporablja še za potrebe kardiologije in za veliko drugih vrst preiskav.
Delo ob Fidesovi stavki
Svet SBI se je seznanil z delovanjem bolnišnice v senci Fidesove stavke. Pohvalil je visoko delovno zavest vseh zaposlenih, saj uresničujejo zastavljeni dodeljeni program dela, čeprav nekateri zdravniki niso več pripravljeni več delati v taki količini kot prej. “A vsi zaposleni, tudi zdravniki, se trudijo delati tako, da izpolnjujemo odobreni program dela, da ne ustvarjamo izgube in da se vrste ne daljšajo,” pravi direktor Nardin. “Zato se vsem zaposlenim javno zahvaljujem za vestno in kakovostno delo.”
Nardin pravi, da si je SBI za preiskave s PET-CT dolgo prizadevala. Z njo bodo po ureditvi laboratorija predvidoma v začetku prihodnjega leta Primorcem omogočili te preiskave veliko bliže domu.
SBI je zdravstveno ministrstvo že pisno zaprosila za denar za to aparaturo. Odgovor ministrstva pričakujejo te dni, saj mora SBI objaviti razpis za ureditev laboratorija za PET-CT in v njem navesti, kdo vse in koliko denarja dodeljuje za vse.
mag. Radivoj Nardin
poslovni direktor SBI.
“Čeprav nam ponekod uspeva krajšati čakalne vrste, se te v nekaj dneh spet zapolnijo, saj se prijavljajo bolniki iz vseh krajev Slovenije in iščejo najkrajši čas čakanja.”
Svet SBI izpostavlja, da bo pri nakupu PET-CT aparata nujen državni denar. To je utemeljena obveza, saj je država lastnica in ustanoviteljica SBI, v vseh letih doslej pa za izpeljane zahtevne in drage investicije za SBI še ni prispevala niti evra.
Čakalne dobe
Nova analiza čakalnih dob upošteva nov pravilnik, ki je avgusta letos podaljšal čakanje za napotene z oznako zelo hitro s 14 na 30 dni. Čakalne dobe so se za vse stopnje nujnosti (zelo hitro, hitro, redno) ponekod skrajšale. Tako je zdaj krajša čakalna doba za obremenitveno testiranje (ciklo-ergometrija), prvi kardiološki pregled, nevro-mišično elektro diagnostiko in elektro-miografijo EMG ter za ezo-fago-gastro-duo-denoskopijo.
Bolnikov, ki čakajo dlje, kot to dovoljuje še dopustna čakalna doba, je zdaj manj za več vrst storitev, za MR cervikalne hrbtenice pa takih čakajočih ni več. Za MR glave brez kontrasta se je število bolnikov zmanjšalo za 82 odstotkov, za skoraj 36 odstotkov se je skrčilo število bolnikov za obremenitveno testiranje, za prvi dermatološki pregled jih je manj za skoraj 22 odstotkov.
Za 68 odstotkov se je skrčila povprečna čakalna doba za vse tri stopnje nujnosti. Pri stopnji zelo hitro so se čakalne dobe skrajšale za prvi dermatološki pregled in prvi revmatološki pregled ter kolonoskopijo. Pri stopnji redno so se čakanja skrajšala za prvi dermatološki pregled, prvi nevrološki pregled, prvi okulistični pregled za očala in prvi žilno-kirurški pregled za vene.
V povprečju pa so se čakalne dobe podaljšale za stopnjo zelo hitro za 13 odstotkov, za stopnjo hitro za sedem odstotkov in za stopnjo redno za devet odstotkov.
