Delfini imajo najboljše prijatelje

PIRAN > Delfini navadno plavajo v skupinah, v primeru velikih pliskavk (tursiops truncatus) pa se sestava teh skupin pogosto spreminja, saj živali prihajajo in odhajajo. A te skupine niso naključne: posamezni delfini raje preživljajo čas z drugimi delfini, ki bi jih lahko opisali kot njihove “najboljše prijatelje”.

Raziskovalci iz Slovenskega društva za morske sesalce Morigenos so v raziskavi, ki je trajala devet let, preučevali socialno mrežo delfinov v Tržaškem zalivu in odkrili, da je lokalna delfinja družba sestavljena iz treh ločenih socialnih skupin: dveh večjih skupin s stalnim članstvom in dolgoletnimi prijateljstvi, ter manjše tretje skupine, s šibkejšimi vezmi in brez dolgotrajnih prijateljstev.

Skupini se izogibata druga druge

Izkazalo pa se je tudi, da se dve večji socialni skupini večino časa izogibata druga druge. Skupini nimata različnih teritorijev, nasprotno, prostor si delita - ne pa tudi časa. Delfini si torej delijo vsaj del svojega območja, ki pa ga uporabljajo ob različnih delih dneva. Ta vzorec je skozi leta postal tako očiten, da so raziskovalci društva Morigenos pogovorno ti dve socialni skupini začeli imenovati kar “jutranja skupina” in “večerna skupina”. Takšnega časovnega ločevanja doslej pri kitih in delfinih, niti pri drugih sesalcih, še niso zaznali. Tretja skupina, ki jo v društuv Morigenos šaljivo imenujejo “freelancerji”, pa ni kazala tovrstnih vzorcev.

“To nas je precej presenetilo” je povedal Tilen Genov iz društva Morigenos, ki je vodil raziskavo. “Pri socialnih skupinah delfinov ni nenavadno, da se ločujejo prostorsko, toda tukaj se ločujejo časovno. Zdi se nekoliko nenavadno.”

Različne strategije za pridobivanje hrane

“Še vedno ne poznamo celotnega obsega njihovega gibanja, zato je možno, da se skupini na splošno gibljeta v različnih delih severnega Jadrana. Toda vemo, da se prekrivata vsaj na tem območju, ki pa si ga delita tako, da ga uporabljata ob različnih urah. Včasih lahko eno skupino opazujemo v bližini Pirana v dopoldanskih urah, kasneje pa drugo skupino na istem območju v poznih popoldanskih urah istega dne,” pojasnjuje.

Zanimivo je, da se obe socialni skupini razlikujeta tudi v svojem vedenju glede na ribiške aktivnosti: ena skupina je bila redno vključena v interakcije z ribiškimi ladjami s povlečnimi mrežami (tako imenovanimi kočami), druga pa ne. Delfini torej uporabljajo različne strategije pridobivanja hrane. Prejšnje raziskave po svetu so pokazale, da so tovrstne taktike naučene in da se prenašajo z mame na mladiča. Raziskovalci so se zato vprašali, ali razlike v vedenju glede na ribiške aktivnosti vplivajo na prej omenjeno časovno ločevanje. Očitno ne, saj celo tedaj, ko so raziskovalci upoštevali tovrstno vedenje, to še vedno ni pojasnilo časovnega ločevanja glede na del dneva.

Vse skupine enako obremenjene s toksičnimi PCB spojinami

Razlogov za omenjene razlike zaenkrat še ne poznajo. V obeh socialnih skupinah so tako samci kot samice, kar pomeni, da ne gre za razlike med spoloma. Predvidevajo, da gre morda za genetske dejavnike (delfini iz iste socialne skupine so morda bližnji sorodniki) ali pa za razlike v prehrani, kar bi deloma pojasnilo, zakaj nekateri delfini sledijo ribiškim ladjam, drugi pa ne. Vse to je predmet nadaljnjih raziskav, ki so v teku.

Raziskava društva Morigenos, ki delfine v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučuje od leta 2002, je pokazala, da so vse omenjene skupine delfinov enako obremenjene s toksičnimi PCB spojinami, ne glede na morebitne razlike v prehrani. Ugotovili so tudi, da se posamezniki iz iste populacije vedejo zelo različno, prav tako se različno odzivajo na človeške vplive, saj so lahko nekatere živali zaradi časovnega ločevanja bolj ali manj občutljive na določene vrste pritiskov. Ta raziskava je pokazala tudi večjo stabilnost socialnih skupin, kot je sicer značilno za to vrsto delfinov, in izpostavila, da je socialna struktura pri tej vrsti bolj raznolika kot se je doslej domnevalo.