Del cisterne bi prestavili nad garažo
Med domačini in na družabnih omrežjih se je vnela razprava o rušenju cisterne na Muzejskem trgu v Kopru. Gre za vodni zbiralnik, ki so ga odkrili leta 2009 ob arheoloških izkopavanjih, zdaj pa ga bodo odstranili. Koprska občina ima za to dovoljenje, saj bodo na tej lokaciji zgradili podzemno garažno hišo. Nekateri zagovorniki ohranitve cisterne ocenjujejo, da gre za “kulturocid”, večji del stroke pa meni, da najdbe niso tako pomembne.
KOPER > “Projektna dokumentacija za gradnjo garaže ne predvideva ohranitve niti predstavitve vodne cisterne na kraju odkritja,” pojasnjuje višji konservator Jaka Bizjak s piranske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Sodišče podprlo rušitev cisterne
Takšna odločitev je povezana s sklepom sodišča, ki je leta 2011 zavrglo tožbo zavoda za varstvo kulturne dediščine proti ministrstvu za kulturo. Prvo je namreč zagovarjalo ohranitev vodnega zbiralnika, drugo pa je ocenilo, da to ni potrebno in je dovolj natančno dokumentiranje arheoloških najdb.
Vodni zbiralnik iz 19. stoletja
Obročasto vodno cisterno, grajeno iz kamna in globoko deset metrov, so zgradili kot del zaporniškega kompleksa v 19. stoletju. Voda, ki so jo odkrili v notranjosti, ni bila iz podzemnega izvira, temveč je bila deževnica.
Bizjak napoveduje, da bodo pred rušenjem in odstranitvijo cisterne strokovnjaki izdelali tehnične načrte zbiralnika in digitalno trirazsežnostno rekonstrukcijo. “Ob rušenju bodo shranili vzorce posameznih gradiv in izbrali morebitne izpovedne premičnine, ki bodo kot arheološke najdbe postale del arhiva arheološkega najdišča, nato pa jih bodo predali Pokrajinskemu muzeju Koper. Glavnino kamnitega materiala bodo za odvoz oziroma nadaljnjo rabo prepustili občini oziroma izvajalcu gradbenih del,” postopek opisuje Bizjak.
Predstavitev cisterne ni predpisana
V koprski občini še snujejo idejne zasnove za celovito ureditev Muzejskega trga, ko bo garaža zgrajena. Med drugim so naklonjeni tudi zamisli, da bi del cisterne predstavili na ploščadi nad garažno hišo. “Vse aktivnosti na gradbišču so izpeljane v skladu s smernicami in navodili Zavoda za varstvo kulturne dediščine, občina se bo z zavodom usklajevala in dogovarjala tudi glede končne ureditve zgornje ploščadi nad parkirno hišo,” so pojasnili na občini.
Občina za bodoče posege na površini nad garažno hišo sicer še ni pridobila kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja oziroma mnenja. “Ko nas bodo pozvali, da se opredelimo do idejne zasnove, bomo podprli izvedbo vseh kakovostnih rešitev, ki bodo spoštovale varstveni režim,” pravi Bizjak.
Obenem pa dodaja, da s stališča zavoda predstavitev cisterne v smislu rekonstrukcije oziroma postavitve celote ali dela originala, bodisi z uporabo originalnih kamnov bodisi z novim materialom pod okriljem nove ureditve površine Muzejskega trga ali kje drugje, ni potrebna.
Zavod ni proti zelenim površinam
Bizjak pojasnjuje, da je ohranitev spomina na cisterno možno izvesti na različne druge načine, denimo s ponazoritvijo tlorisa cisterne v novem tlaku, s kreativno umestitvijo urbane opreme ali s postavitvijo informativne table z navezavo na digitalne vsebine.
Tako bližnji stanovalci kot občina si želijo, da bi bil trg v večji meri ozelenjen in ne tlakovan. Pri tej želji so si bili do zdaj z zavodom na nasprotnih bregovih. So uspeli zbližati stališča? Bizjak se strinja, da so možne tudi rešitve, ki vključujejo ozelenjene površine.
“Prepričani smo, da bo tvorno sodelovanje med občino in zavodom privedlo do dobre projektne rešitve, ki bo skladna z varovanimi kulturnimi vrednotami Kopra in potrebami njegovih prebivalcev, ki temu čudovitemu naselbinskemu spomeniku dajejo dušo,” je optimističen Bizjak.
