Carpacciova piranska Marija po 85 letih končala romanje
Do zadnjega kotička je bila polna minoritska cerkev sv. Frančiška Asiškega v Piranu, kjer spet sije znamenita Carpaccieva slika Marija z detetom na prestolu in svetniki. Po 85 letih se je dokončno vrnila domov, v svojo hišo. "Z umestitvijo na izvirno mesto se za to sliko začenja novi čas, v domači hiši," je poudaril pater Janez Šamperl, gvardijan piranskega minoritskega samostana.
PIRAN • Oltarno mojstrovino Vittoreja Carpaccia so v Piranu pričakali tudi originalni vijaki za okvir, ki je pritrjen v oltarno nišo. Pater Lino Blasi jih je leta 1940 shranil, ker je verjel, da se bo slika vrnila. "Upanje, da se bo vrnila, je vzklilo tisto uro, ko je pater Blasi shranil vijake, in nikoli ni usahnilo. Z umestitvijo v renesančno nišo v naši cerkvi se za sliko začenja novi čas, v domači hiši," je povedal pater Janez Šamperl, gvardijan piranskega minoritskega samostana.
Slika vijakov slike, ki jih je leta 1940 shranil pater Lino Biasi.
Foto: /
Sliko in nišo je na slovesnosti blagoslovil upokojeni koprski škof Jurij Bizjak, ki je poudaril, da bomo sliko odslej tu prepoznavali tudi kot znamenje upanja. "V Piranu je upanje živelo 85 let, izpolnitev tega upanja smo zdaj doživeli mi. Carpaccieva slika Marija z detetom na prestolu in svetniki se je končno vrnila domov. Odslej nas bo tukaj čakala, v tišini ali slovesni liturgiji, v molitvi ali premišljevanju, v zahvaljevanju ali prošnji, v stiski ali veselju, v dobrih ali hudih časih," je poudaril Bizjak.
Za to Carpaccievo sliko, ki je v lasti piranskih minoritov, je bilo še največ možnosti, da se vrne, saj gre za isti red, poudarja Sonja Ana Hoyer, umetnostna zgodovinarka in konservatorka, in opozarja na veliko razliko, ki to sliko ločuje od drugih odnešenih umetnin. "Patri iz Padove, kjer je sedež minoritov, so jo že leta 1942 šli iskat v skladišče Vilo Manin, kamor so shranili vse odnešene umetnine, in jo odnesli v Padovo. Čei ne bi bilo tako, bi bila ta slika v muzeju, tako kot vse ostale," pravi sogovornica in poudarja, da je junija 1940, ko so slike odpeljali, šlo za veliko, zelo dobro organizirano spomeniško varstveno akcijo, namenjeno obvarovanju umetnin pred bližajočo se vojno vihro.
Sliko so si prišli ogledat mnogi Pirančani
"To ni samo pomembna mojstrovina, ampak okno v dušo Pirančanov," je piranska podžupanja Manuela Rojac strnila pomen slike za domačine in zagotovila, da Pirančani znajo ohranjati in čuvati tisto,kar so jim zaupali: "Slika je doma in v dobrih rokah."
"Ko gre za tako veliko mojstrovino, ne bi mogla manjkati. Pirančani smo lahko ponosni na to sliko, ki povezuje ljudi - tako verne kot neverne, saj umetnina presega te delitve," pravi domačinka Javorka Križman. "To je praznik za vse Pirančane" je prepričana tudi Pirančanka Natalija Planinc.
Med obiskovalci je bilo kar nekaj Pirančanov, ki so mesto v 5o. letih prejšnjega stoletja zapustili. "Vojne na naših let ni več, Slovenija in Italija danes nista samo sosednji državi, ampak so se skozi čas stkali prijateljski stiki. Tudi predstavniki ezulov želimo prispevati h krepitvi teh prijateljskih vezi med državama, ki ju druži tudi medsebojno spoštovanje," je povedal Renzo Codarin, predsednik Združenja esulov.
Renzo Codarin, predsednik Združenja ezulov
Foto: Sonja RibolicaGlede možnosti, da se bi se kmalu vrnile tudi druge umetnine, ki so jih leta 1940 odnesli na varno pred vojno vihro, je optimist. "Z izboljšanjem odnosov med državama se lahko zgodi tudi tisto, kar še nedolgo tega ne bi verjeli, da je možno. Medsebojno spoštovanje in dialog sta dobri popotnici za to," je še prepričan.
Postanek v Restavracijskem centru
Spomnimo, sliko so 4. septembra iz Padove pripeljali v minoritsko cerkev sv. Frančiška, kjer je bila na ogled nekaj dni, potem pa so je čakal postanek v Restavratorskem centru v Ljubljani Tam so sliko pregledali z najnovejšimi tehnikami in ugotovili, da je bila večkrat obnovljena. Izkazalo se je, da so italijanski restavratorji delo opravili zelo kakovostno. Sliko so v centru na novo napeli, v cerkvi pa so jo postavili v renesančno nišo, dobila je novo osvetlitev in tudi zaščitno steklo. Slika je fizično in tehnično varovana. Jutri bo še zahvalna maša za to umetnino, ki je napolnila oltar in dušo Pirančanov. •