Bolnišnica Izola letno prihrani šest milijonov evrov in jih nameni posodabljanju
Poslovno leto 2024 je izolska bolnišnica (SBI) sklenila s približno 1,2 milijona evrov dobička, zato je danes svet zavoda izrekel pohvalo vodstvu in kolektivu. Glede čakalnih vrst svet ugotavlja, da so te podobne kot povprečne v državi, nekatere pa je SBI že tudi skrajšala, a so te, podobno kot drugod, še vedno nad dopustnimi.
IZOLA > Kot poroča poslovni direktor mag. Radivoj Nardin, uspe SBI vsako leto ustvariti prihranek do šest milijoni evrov, ki ga porabi za posodabljanje. Tako je bilo tudi lani, kljub turbulentnim okoliščinam poslovanja. Dodeljeni program dela so v celoti izvedli, ponekod presegli. Glede njegovega poplačila za Nardin pravi, da ima zdravstveno ministrstvo posluh za “utemeljitve SBI; doslej ni bilo nepremagljivih težav.”
Kako bo letos na delo vplival sprejem novega zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v fazi sprejema, še ne vedo. Strokovni direktor Tomaž Gantar pa se boji, da bi lahko zakon še podaljšal čakalne vrste.
Dva zahtevna zalogaja
Na čelu letošnjih nalog, ki jih je nedavno že potrdil svet SBI, sta gradnja prostora laboratorija PET-CT in nakup te naprave ter do konca leta priprava vsega potrebnega za preureditev in širitev centralnega operacijskega bloka. Kot jih je danes seznanil Nardin, bo za laboratorij za PET-CT SBI iz lastnih prihrankov namenila dva milijona evrov, za nakup PET-CT aparata pa bo država skladno z zagotovili prispevala tri milijone evrov. Laboratorij bo v sklopu radiološkega oddelka, namenjen odkrivanju, spremljanju in zdravljenju raka kjerkoli v telesu, ko ta naprava pokaže tudi razširjenosti metastaz in učinkovitost zdravljenja po terapijah za raka.
Že lani je svet pritrdil nujni prenovi in razširitvi centralnega operacijskega bloka v 4. nadstropju. Kot poroča Nardin, bo gradnja stekla prihodnje leto, dokumentacija je v pripravi. To bo najzahtevnejša in najdražja investicija doslej in brez finančnega vložka države ni mogoča. SBI bo poglobljeno informacijo tega načrta predvidoma aprila predstavila ministrstvu za zdravje. Denar za gradbena dela naj bi prispevalo ministrstvo v višini 25 milijonov evrov, SBI naj bi sama zbrala 15 milijonov evrov za opremo.
Nekaj čakalnih dob je krajših
Po oceni Gantarja vplivajo na čakalne dobe v bolnišnicah pomanjkanje specialistov, preskromno dodeljeni obsegi programov dela in prenizka plačila tistim, ki bi popoldne dodatno delali.
Čakalne dobe so se v SBI ponekod skrajšale, so pa še vedno nad dopustnimi. Krajše so v diagnostiki, pri elektro-stimulaciji mišičnega dna, ciklo-ergometriji in koronarografiji (krajše za 60 odstotkov) in za splošne kirurške preglede ter operacijo sive mrene. Dolge ostajajo v urologiji, nevrologiji in za pregled ščitnice, kar je tudi posledica pomanjkanja specialistov in množice nujnih kontrolnih pregledov.