Bile so deset dni brez telefona

ŠKOFIJE > K takšni zamisli je Neno Cah, vodjo Športnega društva Kettlebell lifting N1 Obala in plesne šole N1 Dance team, privedla osebna izkušnja. Odvisnost od računalniških igric in telefona se je pri njenem skoraj 14-letnem sinu stopnjevala do te mere, da je zanj poiskala pomoč pri izolski izpostavi društva Logout, kjer pomagajo pri zdravljenju digitalnih odvisnosti.

“Sin je zdaj že šest mesecev brez vsakršne digitalne tehnologije, dovolim mu gledati le televizijo. Prvi meseci so bili težki, nato pa se je začelo izboljševati. Postal je bolj komunikativen in bolj pozoren do dogajanja okrog sebe, začel je pomagati v gospodinjstvu ...,” je zadovoljna s preobratom.

Oddale so telefone in dobile naloge

Pretirano uporabo telefona je nato zaznala tudi pri dekletih, ki obiskujejo njeno plesno šolo. “Namesto da bi se veselile svojih rezultatov, so bile na tekmovanjih ves čas zasedene s telefoni.” Tako je mladinkam, starim od 12 do 15 let, predlagala, da bi božično-novoletne praznike preživele brez telefonov.

“Najprej sem se pogovorila s starši. Odzivi so bili mešani, nekateri so bili do tega zadržani. Sedem od 12 punc je nato sprejelo izziv. Nekatere takoj, ostale pa je prepričalo predavanje Lorene Pahović iz Logouta, ki jim je predstavila negativne učinke pretirane uporabe digitalne tehnologije in družbenih omrežij,” pojasni Nena Cah.

20. decembra so ji učenke oddale svoje telefone, ki jih je do 30. decembra hranila v svojem domačem predalu. “Nalašč sem izbrala počitniško obdobje, ko ni šole in mlade zaradi dolgčasa še bolj vleče na internet,” razloži. Dekletom je naročila, naj med desetdnevno “abstinenco” od telefona vodijo dnevnik, v katerega naj beležijo, kako preživljajo dneve in kako se počutijo. Dala jim je tudi nekaj nalog, ki zadevajo gospodinjska opravila ter jih povabila, da skupaj preživijo dan v družbi starostnikov iz Obalnega doma upokojencev.

“Eno je načelna pripravljenost pomagati, drugo pa neposredni, fizični stik s starostniki. Skozi to izkušnjo sem želela pri dekletih vzbuditi sočutje in empatijo,” pravi Nena Cah, ki je vesela pozitivnih odzivov tako deklet kot njihovih staršev. “Določeni starši, ki so bili sprva v dvomih, so me poklicali in povedali, da so presenečeni nad spremembami, ki jih je prinesla odsotnost telefona. Dekleta manj uporabljajo telefone, izboljšala se je komunikacija v družini, iz omar so po dolgem času vzeli družabne igre ... Vsem sem hvaležna za sodelovanje, punce so bile vseh deset dni presenetljivo zadovoljne, produktivne in umirjene. Ozaveščanje, da se brez telefona lepo živi, je bila za vse nas lepa izkušnja.”

“Čez dan sem lahko opravila veliko več stvari”

Ena izmed sodelujočih deklet, 14-letna Lana Hvastja, je svojo izkušnjo opisala tako: “Za sodelovanje sem se odločila, ker sem želela sama pri sebi preveriti, ali lahko preživim brez telefona. Ko ga uporabljam, se ne zavedam, koliko časa preživim na njem. Preveč časa izgubimo s tem, da spremljamo, kako živijo drugi. V teh desetih dnevih brez telefona sem čez dan lahko opravila veliko več stvari, več časa sem imela za učenje, drugi so mi rekli, da sem postala bolj komunikativna, več časa sem preživela zunaj. S prijateljicami pa smo v tem času brez težav komunicirale prek naših mam.”

Praznični izziv je bil le začetek projekta, ki ga namerava Nena Cah v okviru plesne šole nadgraditi do poletja, ko bo pripravila plesno predstavo na temo odvisnosti od telefona ter projekt s pomočjo snemalca uokvirila tudi v krajši film.