Spletno uredništvo

Avtohtoni strunjanski artičoki bi vrnili veljavo in jo vključili v kmetijsko pridelavo

4. 12. 2025, 14:41 , posodobljeno: 4. 12. 2025, 14:41

Strunjanska artičoka je eden ključnih elementov pri ohranjanju videza kmetijske kulturne krajine na tem območju in ima podobno vlogo kot podporni suhozidi. Pomemben korak k njeni ohranitvi in ponovni uveljavitvi je projekt Strunjanska artičoka, ki poteka v okviru LAS Zelena Istra in ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Glavni cilj projekta je ohraniti to edinstveno sorto, znanstveno potrditi njeno avtohtonost in edinstvenost ter povečati njen tržni potencial, da bi postala prepoznaven proizvod slovenske Istre.

Avtohtoni strunjanski artičoki bi s projektom, ki ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, radi vrnili veljavo in jo vključili v kmetijsko pridelavo slovenske Istre.

Foto: Kps

STRUNJAN • Projekt Strunjanska artičoka je pridobil Javni zavod Krajinski park Strunjan (KPS) skupaj s partnerji. Vreden je nekaj manj kot 125.000 evrov in bo trajal od 1. januarja 2026 do 1. januarja 2028. V projektu sodelujejo Univerza na Primorskem, Vrtnarstvo Moretini, kmetiji Giassi in Knez ter Turistično društvo Solinar Strunjan.

Del naravne in kulturne identitete

Projekt predstavlja pomemben korak k dolgoročni ohranitvi in ponovni uveljavitvi strunjanske artičoke, so poudarili na današnji novinarski konferenci. Staro, avtohtono sorto pridelujejo že generacije domačih kmetov. Od drugih sort se razlikuje po značilni vijoličasti obarvanosti cvetov, posebnem, bogatem okusu, ima tudi bistveno višjo prehransko vrednost in zdravilne učinke v primerjavi s klasičnimi komercialnimi sortami. Predstavlja pomemben del naravne in kulturne identitete Strunjana, saj jo kmetje sadijo na robove kmetijskih teras tako zaradi boljšega izkoristka prostora kot zato, da s svojim močnim koreninskim sistemom pomaga pri preprečevanju erozije. Strunjanska artičoka je zato eden ključnih elementov pri ohranjanju videza kmetijske kulturne krajine in ima podobno vlogo kot podporni suhozidi.

Suhogradnje v Krajinskem parku Strunjan

K ohranjanju naravne in kulturne krajine slovenske Istre pomembno prispevajo tudi suhogradnje v KPS. Letos so zaključili obnovo dostopa v Mesečev zaliv (Zaliv sv. Križa). Novo kamnito pot je s tradicionalno suhozidno tehniko zgradil Zavod Suhi Zid pod vodstvom Dejana in Simona Zadravca. Na območju Belih skal so v sklopu projekta Inherit obnovili pešpot od vrha klifa do obale, vključno s kamnitimi stopnicami, suhozidnimi podporami, ograjami ter odvodnjavanjem. Že lani so v sklopu projekta Poseidone v sodelovanju s strokovnjaki obnovili tradicionalno istrsko kažeto po izvirni suhozidni tehniki, brez uporabe veziv, zgolj z natančnim polaganjem kamna. V sklopu projekta so v letu 2023 in letos izvedli tudi delavnice suhogradnje za lokalne prebivalce.

"Glavni cilj projekta je ohraniti to edinstveno sorto, znanstveno potrditi njeno avtohtonost in edinstvenost ter povečati njeno prepoznavnost in tržni potencial, da bi postala prepoznaven kakovostni proizvod slovenske Istre," so pojasnili v KPS.

V okviru projekta bodo popisali nasade artičoke, Univerza na Primorskem pa bo izvedla genetske analize. V sodelovanju z vrtnarijo Moretini bodo vzpostavili matični nasad ter info točko z izobraževalnimi vsebinami in delavnicami. V promocijskem nasadu bodo vzgojili sadike artičok, ki jih bodo na različnih dogodkih delili za promocijo. Lokalni kmetje bodo obnovili pridelovalne nasade ali uredili nove. Z denarjem iz projekta bodo kupili gnojila, delovno opremo, namakalne sisteme ... Ranljive skupine, kot so otroci in osebe s posebnimi potrebami, bodo preko programov v projektu spoznali delo na kmetiji in vzgojo artičok.

dostop v Mesečev zaliv, Zaliv sv. Križa, nova kamnita pot

Nova kamnita pot v Mesečev zaliv, zgrajena iz neobdelanega lokalnega kamna, se naravno zliva z okoljem, je stabilnejša ter za obiskovalce občutno varnejša.

Foto: Kps

Poslej dnevi artičok

Strunjansko artičoko bodo promovirali skozi publikacije, video in kulinarično brošuro. Največ pa si obetajo od tradicionalnega praznika artičok, ki so ga preimenovali v dneve artičok. Preimenovanje so predlagali kmetje, saj artičoke dozorevajo daljše obdobje, medtem ko je pojem praznik povezan s posebnim dnem v mesecu. Dnevi artičok bodo v drugi polovici maja.