Ali nas bo rešil turbofolk?
V skorajda polni mali dvorani koprskega gledališča smo sinoči lahko prisluhnili trem gostom - Ivanu Novaku iz kolektiva Laibach, spletnemu interaktivnemu umetniku Vuku Ćosiću in koprski kulturni “diplomatki” Ireni Urbič. Ti sicer delujejo v različnih kulturno-umetniških sferah, a v pogledih na dediščino nekdanjega jugoslovanskega prostora in ohranjanja povezav z njim, o čemer je tekla beseda, so si bili zelo enotni.
KOPER > “Naravno zavetje slovenske kulture je slovanski obroč, ki jo obdaja,” je pogovor, ki ga je vodil naš novinar in urednik Aljaž Novak, začela Irena Urbič in spomnila, kaj so imeli nekoč. “To je vpogled v vse posamične kreativne resničnosti nekdanjih jugoslovanskih republik. Sprehajali smo se od zagrebškega bienala, beograjskega Bemusa in Festa, do Sarajeva in to nas je oblikovalo. Težko pristaneš na zožitev, ki je nastopila leta 1991. Jaz sem sicer samo spremljevalka in opazovalka. Umetniki so tisti, ki lahko te meje resnično prehajajo, razblinijo in razbijejo,” je dodala.
“Niso nam bile všeč zavese in smo zažgali celo hišo”
Za kolektiv Laibach je bila Jugoslavija njihov zgodnji poligon. “Mi smo celo začeli v Beogradu, kjer so bili naši prvi nastopi, imeli smo jih tudi v Zagrebu. Dokler se je dalo, smo do zadnjega nastopali po takratni Jugoslaviji in takoj, ko smo lahko, smo se ponovno podali v te iste kraje, ker so ti za nas naravno zavetje,” je povedal glavni ideolog kolektiva Laibach Ivan Novak.
Irena Urbič
kulturna “diplomatka”
“Naravno zavetje slovenske kulture je slovanski obroč, ki jo obdaja.”
“Niso nam bile všeč zavese in smo zažgali celo hišo. To je destilat, diagnoza tega, kar smo si sami naredili v 90. letih,” pa je k debati dodal Vuk Ćosić, ki je v Slovenijo, kot je dejal kasneje, prišel zaradi Mladine, Škuca in Laibachov. “Ta ambient so razrezali neki pacienti, s katerimi se nismo strinjali niti takrat niti danes. Vezi, ki smo jih spletli prej, so preživele ta začasni poskus rezanja prostora. Nastala je celo neka kultura, ne pa tudi vredna umetnost, ki je hotela pristati na te omejitve. To je danes ta goblenska, mikrolokalna, klavstrofobična scena, ki ostaja in vztraja na nekih nacionalnih ustvarjalnostih. Meni osebno, ki delujem v digitalnem svetu, je to smešno. Kot bi rekel Mate Parlov: 'Kako sem lahko nacionalist, če sem šampion sveta.' Mi digitalci razmišljamo o enem okolju, enem internetu, kot o svoji domovini, ki je nedeljiva,” je svoj pogled strnil Čosić.
Ali se je slovenska kultura po osamosvojitvi preveč zaprla in pozabila oziroma zanemarila dediščino nekdanjega skupnega prostora? “To sodelovanje je bilo organsko prekinjeno, a mislim, da se vzpostavljajo neki mehanizmi v različnih medijih, ki ponovno pozivajo k temu. Film je eden od teh. Danes je veliko koprodukcij in sodelovanja med državami bivše Jugoslavije. A tu je tudi turbofolk, omeni Novak, za katerega je ironično pripomnil, da nas bo rešil. “Nekoč so nas povezovali stripi, danes pa to tkivo povezuje turbofolk,” je dodal Novak.
Ivan Novak
Laibach
“Nekoč so nas povezovali stripi, danes pa to tkivo povezuje turbofolk.”
“Problematični blondinec”
Beseda je nanesla tudi na trenutne študentske proteste v Beogradu. “To je kolektivna akcija, ki nima nekega izrazitega, individualnega nosilca, razen, seveda, predsednika Aleksandra Vučića. To je fantastičen teater, ritual, ki traja že tri mesece, in ima svoj subverzivni in kulturni naboj. Gre za neko potencialno etično prenovo celotne Srbije. Vprašanje pa je, kako se bo ta naboj izkoristil,” je povedal Novak.
“Da, Srbija se je končno zbudila. Emancipira se po 30 letih,” se je strinjala Urbič in dodala: “V Sloveniji, kjer nimamo teh težav oziroma so te zelo lepo embalirane, se pa oziramo na Zahod, kjer nas čaka problematični blondinec.”
Vuk Ćosić
spletni interaktivni umetnik
“Niso nam bile všeč zavese in smo zažgali celo hišo. To je destilat, diagnoza tega, kar smo si sami naredili v 90. letih.”
