Akvarij naj prevzame skrb za piransko Punto
Piranski akvarij, edini morski akvarij v državi, letos obeležuje okroglo obletnico delovanja. Jubilej so pred dnevi proslavili tudi z okroglo mizo, ob kateri so osvetlili zgodovino in vlogo akvarija v lokalni skupnosti. Ob tem so predstavili še novo znamko in razglednico z motivom modre rakovice.
PIRAN > “Nimamo veliko prostora, kamor bi se lahko širili, zato bomo morali rasti navznoter in po kakovosti,” je ob 60. obletnici Akvarija Piran smernice za prihodnost začrtala strokovna vodja akvarija dr. Manja Rogelja.
Poudarila je, da si želijo v prihodnje nadgraditi raziskovalni del akvarija, in sicer tako, da bi obiskovalce še bolje seznanili z delom in rezultati strokovnih sodelavcev akvarija. “Veliko nam pomeni sodelovanje s šolami in univerzo. Postali smo sestavni del obveznih vaj in predavanj. Zdaj nismo več povezani zgolj z naravoslovnimi vedami; k nam prihajajo tudi študentje turizma in drugih smeri,” je o doseženem povedala Rogelja. Akvarij Piran je namreč leta 2022 prešel pod upravljanje Univerze na Primorskem.
Manja Rogelja
strokovna vodja Akvarija Piran
“Nimamo veliko prostora, kamor bi se lahko širili, zato bomo morali rasti navznoter in po kakovosti.”
Ključno je sodelovanje stroke in institucij
Biolog na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu prof. dr. Lovrenc Lipej je na okrogli mizi ob obletnici ustanove poudaril, da imajo akvariji v luči pretečega kolapsa biotske raznovrstnosti pomembnejšo vlogo kot kadarkoli prej. “Akvarij danes ni zgolj razstavni prostor za morske organizme, je tudi ključni akter pri popularizaciji znanosti, edukaciji, varovanju narave in združevanju ljudi,” je poudaril.
Dejal je, da je akvarij pravzaprav vzgojni center, skozi katerega se povezujejo vsi, ki se v prvih bojnih vrstah borijo proti izumiranju živalskih vrst. Dodal je tudi, da je sodelovanje institucij in različnih strok iz leta v leto pomembnejše, bodisi pri pripravi skupnih projektov in smernic bodisi pri ozaveščanju o problemih, povezanih z morjem.
Lovrenc Lipej
biolog Morske biološke postaje Piran
“Akvarij danes ni zgolj razstavni prostor za morske organizme, temveč je tudi ključni akter pri popularizaciji znanosti, edukaciji, varovanju narave in združevanju ljudi.”
Pristojnosti Akvarija bi razširili
Naravovarstvenik in strokovnjak za morska zavarovana območja mag. Robert Turk bi pristojnosti piranskega akvarija razširil tudi na druga področja. Po njegovih besedah bi lahko akvarij aktivno upravljal z zavarovanim območjem ob piranski Punti.
“Piranska Punta je žal še vedno zavarovana z občinskim odlokom iz leta 1990. Odlok je že zastarel in ne predvideva upravljanja z zavarovanim območjem, zato ne moremo govoriti o resnem spremljanju stanja na tej lokaciji. Potrebna je nova uredba, ki bi bila skladna z Zakonom o ohranjanju narave. Praktično in priročno bi bilo, če bi bile pristojnosti za upravljanje območja dodeljene piranskemu akvariju, ki je kadrovsko usposobljen, za njim pa stoji Univerza na Primorskem,” je sklenil.
Za motiv izbrali “kontroverzno” modro rakovico
Na okrogli mizi v piranskem akvariju, sodelovala sta tudi strokovnjak za ribištvo in marikulturo mag. Aleš Bolje ter direktorica puljskega akvarija dr. Milena Mičić, so predstavili posebno jubilejno znamko in razglednico z motivom ene izmed vse pogostejših tujerodnih vrst pri nas - modre rakovice (Callinectes sapidus). Kot je pojasnila Rogelja, so z ilustracijo želeli opozoriti na vse bolj očitne spremembe v naravnem okolju in poudariti pomen njegovega varovanja. Znamka in razglednica sta nastali v sodelovanju z lokalnimi filatelisti in naravoslovno ilustratorko Manjo Tišler, diplomantko Univerze na Primorskem. Piranski akvarij sicer letno obišče povprečno 60.000 obiskovalcev. Uradno deluje od leta 1964, v njem pa hranijo 140 vrst organizmov. Ob četrtkovem srečanju so se obiskovalci lahko sprehodili tudi skozi bogato zgodovino piranskega oceana v malem oziroma okna v podvodni svet Severnega Jadrana.
