“Absurdno je, da imata zaposlitev, a nimata za živeti”
V območnih združenjih Rdečega križa v slovenski Istri z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da stanovanjska problematika, v prvi vrsti pomanjkanje neprofitnih stanovanj, povečuje stopnjo revščine prebivalstva. Finančno in materialno pomoč namreč potrebujejo tudi redno zaposleni, ki jim po plačilu najemnine ne ostane dovolj denarja za plačilo ostalih življenjskih stroškov.
ISTRA > “Stopnjo revščine vsekakor povečuje stanovanjska problematika, ki je zaradi visokih najemnin in visokih cen nepremičnin na Obali še posebej pereča. Rast plač zagotovo ni sledila rastočim cenam najemnin. Zaskrbljujoče je dejstvo, da zaradi pomanjkanja neprofitnih stanovanj niso ogroženi le tisti z minimalnimi dohodki, temveč tudi tisti, ki imajo nekoliko višje prejemke in jim po plačilu najemnine ne ostane dovolj za ostale življenjske stroške,” opozarjajo v Območnem združenju Rdečega križa (OZRK) Koper, ki pokriva območje koprske in ankaranske občine.
“V veliki stanovanjski stiski se znajdejo tudi deložirane osebe ali osebe v ločitvenih postopkih, kjer je kot posebno ranljivo skupino treba izpostaviti otroke,” dodajajo.
Koliko je zaposlenih in prostovoljcev
V OZRK Koper je redno zaposlenih deset oseb, dva pa sta javna delavca. V izvedbo programov se redno vključuje tudi večje število prostovoljcev ob vsakdanjih opravilih, poleg njih pa še člani prostovoljci, ki delujejo v krajevnih organizacijah Rdečega križa, v skoraj vseh krajevnih skupnostih v Kopru in Ankaranu. V OZRK Izola sta zaposlena dva, poleg njiju dela en javni delavec in deset prostovoljcev, ki pomagajo vsak dan, še več jih je na voljo za občasne akcije. V OZRK Piran sta zaposleni dve delavki, vseh prostovoljcev skupaj pa je 114.
Tudi zaposleni prosijo za pomoč
Največjo skupino prejemnikov pomoči predstavljajo upokojenci in mame samohranilke oziroma očetje samohranilci. V vseh istrskih občinah se povečuje delež prosilcev, ki zaradi nizkih dohodkov ali visokih najemnin ne uspejo plačati vseh stroškov. “Opažamo, da je največji problem v družinah, kjer sta sicer oba starša zaposlena, a imata nizko plačo. Toda ne dobita visokega otroškega dodatka, subvencionirane hrane za otroke v šoli, ne pripada jima hrana na RK … Absurdno je, da imata zaposlitev, a nimata za živeti,” ugotavlja Bojan Lisjak, sekretar OZRK Izola. Podobno je tudi v OZRK Piran.
Poleg tega je v vrstah uporabnikov vse več takih, ki zaradi zdravstvenih težav sodijo med težko zaposljive osebe, a se še ne morejo upokojiti. “Spremljajoči dejavnik materialnih stisk družin in posameznikov je tudi naraščanje težav v duševnem zdravju ter povečanje nasilja v družini, kar tovrstne skupine vodi v dodatno socialno odrinjenost od družbe,” poudarjajo v OZRK Koper.
Potrebujejo od prostorov do prostovoljcev
OZRK Koper potrebuje ustreznejše prostore za delitev hrane in večje skladiščne prostore, dostopne z javnim prevozom. Prav tako bi si želeli v svojih vrstah več prostovoljcev, ki bi s pridobljenim znanjem ostali dlje časa. V OZRK Piran si želijo prostovoljcev z veščinami za delo z mladimi, prav bi jim prišla tudi službeno vozilo in parkirni prostor v Piranu. V OZRK Izola trenutno ne potrebujejo ničesar.
Medtem ko je v Izoli in Piranu zadnjih pet let število registriranih uporabnikov približno enako, v Kopru ugotavljajo, da postopno narašča. Sicer pa število aktivnih prejemnikov materialne pomoči močno niha. Prihajajo novi, določena skupina pa sčasoma uspe urediti svoje začasne finančne ali zdravstvene težave. Hkrati beležijo mnogo povratnikov, ki ponovno potrebujejo pomoč.
Pomoč OZRK Koper še vedno prejema tudi večja skupina Ukrajincev, ki imajo status begunca. “V naših evidencah trenutno beležimo skupaj preko 2200 uporabnikov z družinskimi člani. Od teh jih več kot polovica prejema redno pomoč iz socialno-varstvenega programa materialne pomoči. Med prejemniki naše pomoči v hrani in obleki je tudi okoli 150 oseb s statusom begunca iz Ukrajine,” navajajo. V OZRK Piran se število uporabnikov čez leto giba med 350 in 450, v OZRK Izola jih je okrog 350.
Več prošenj kot denarja
Poleg prehranskih artiklov in oblačil je večje povpraševanje po higienskih pripomočkih. “Hrana, ki jo pri nas prejemajo uporabniki, zagotovo ne pokrije vseh potreb prosilcev, ampak predstavlja le del iz nabora običajnih prehranskih artiklov. Poleg tega imamo vse večje povpraševanje po higienskih pripomočkih, ki jih preko donacij zberemo v premajhnih količinah,” opozarjajo v OZRK Koper. V Izoli in Piranu imajo hrane in oblačil dovolj.
Vse več ljudi jih prosi za finančno pomoč pri plačilu tekočih stroškov, kot so elektrika, voda, najemnina, vrtec, izredne zdravstvene storitve ... “Uporabniki lahko pri nas zaprosijo tudi za finančno pomoč, če se znajdejo v posebno težkih okoliščinah. Zagotovo imamo več prosilcev za finančno pomoč kot razpoložljivega denarja, zato se trudimo, da denar dodeljujemo po čimbolj pravični presoji v korist najšibkejših,” pojasnjujejo v OZRK Koper.
V Izoli in Piranu tovrstno pomoč nudijo le občasno. V Izoli po potrebi zbirajo denarno pomoč namensko na posebnem računu, denimo za nakup hladilnika ali pomoč v nesreči, zelo redko za plačilo položnic. V Piranu so v minulem letu pomagali nekaterim ogroženim posameznikom s plačilom položnic, nakupom vozovnic, abonmaja, prehrane in vozička.
Občani se na RK obrnejo tudi “samo” za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, razbremenilne pogovore ali nasvet pri iskanju rešitev. Večinoma gre za primere, kot so brezposelnost, deložacija, ločitve, socialne stiske - neurejene razmere v družini, zapadle obveznosti, zadolženost, zdravstvene težave, neurejeni stanovanjski pogoji, bivanje v odročnih krajih in težave s prevoznimi sredstvi.
