Nevarnost: v Kopru našli pet gnezd orientalskega sršena
Podnebne spremembe, ki smo jim priča v zadnjih letih, so prinesle milejše zime, te pa nudijo ustrezne razmere za gnezdenje strupenega in invazivnega orientalskega sršena. V starem mestnem jedru Kopra so ta konec tedna našli kar pet gnezd te tujerodne vrste.
KOPER > Minuli konec tedna so na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) gostili dr. Alexandrosa Papachristoforouja, enega vodilnih strokovnjakov na področju proučevanja azijskega sršena (Vespa velutina). Četudi so bili pri slovenski čebelarski zvezi doslej predvsem pozorni na prisotnost azijskega sršena, ki ogromno težav povzroča v Španiji - prišlo je tudi do smrti zaradi pikov teh žuželk -, jih je dr. Papachristoforou opozoril, da se morajo v podobnem obsegu bati tudi druge tujerodne vrste, orientalskega sršena (Vespa orientalis).
V Istri bi lahko bilo do 30 aktivnih gnezd
Gre za vrsto, ki razvija podobna gnezda kot evropski sršen (Vespa cabro), vendar lahko v enem letu razvije več matic, kar pomeni več gnezd. Pik orientalskega sršena je izredno boleč, saj je na drugem mestu po strupenosti, takoj za orjaškim sršenom (Vespa mandarinia). Podobno kot azijski sršeni, ki so se že razširili po nekaterih delih Evrope, orientalski sršeni povzročajo precejšnjo škodo v čebelarstvu, saj lovijo pašne čebele ter stražarke na vhodu v panj. Vdirajo v panje in odnašajo ličinke, med, cvetni prah in čebele v svoja gnezda za prehrano svoje zalege. Posledica tega je zmanjševanje števila čebel v družini ter manjša preskrba z medičino in cvetnim prahom.
“Do letošnjega leta pri nas nismo zabeležili gnezd in nismo pričakovali večjih težav zaradi prisotnosti te tujerodne vrste pri nas,” je zapisal Aleš Bozovičar iz ČZS. Dr. Papacristoforou pa je ob omembi, da so prva gnezda na Primorskem že opazili, ČZS pozval k takojšnjemu ukrepanju in zatiranju gnezd tega sršena.
Preveril je stanje v Kopru in na območju starega mestnega jedra naštel kar pet gnezd orientalskega sršena in več delavk, med katerimi so bile tudi mlade matice, ki bodo aktivne v prihodnjem letu, in en samec.
Glede na videno ocenjuje, da je zdaj v tem delu Kopra vsaj že od 25 do 30 aktivnih gnezd. Koliko jih je na ostalem priobalnem pasu Primorske, težko oceni, vendar jih je zagotovo že veliko. “Omenil je, da je to šele začetek in zato hudega pritiska na kmetijstvo in ostale panoge še ne beležimo, in ko ga bomo, bo že prepozno. V ta namen bomo situacijo na terenu pregledali tudi na ČZS in o stanju obvestili vse pristojne,” je zapisal Bozovičar in dodal, da je “problematika veliko bolj obsežna, kot si predstavljamo in se zavedamo. Zato si zares želimo, da bi nas pristojni za to končno slišali ali vsaj sprejeli na sestanek, da jim problematiko predstavimo in začnemo ukrepati, preden bo prepozno.”