Mednarodna konferenca o upravljanju z vodami v digitalni dobi: Digitalizacija za učinkovitejše upravljanje z vodami
Poplave, ki so avgusta leta 2023 prizadele Slovenijo, so naplavile veliko problemov, eden izmed teh je tudi nizka stopnja digitalizacije na področju upravljanja voda. Prav večja digitalizacija omogoča bolj pregledno, bolj odzivno in bolj trajnostno upravljanje z vodami, so opozorili na mednarodni konferenci Upravljanje z vodami v digitalni dobi, ki danes in jutri poteka v Portorožu.
• Na konferenci, ki jo organizira Direkcija za vode, domači in tuji strokovnjaki predstavljajo dobre prakse, najnovejše trende, sodobne tehnologije ter aktualne izzive digitalizacije vsebin in postopkov na področju upravljanja z vodami.
Digitalni pristopi omogočajo povezovanje znanj, izkušnje in podatkov ter prispevajo k bolj trajnostnemu upravljanju z vodami. Po katastrofalnih poplavah leta 2023 se ministrstvo za naravne vire in prostor še posebej ukvarja z vodami. "Poleg vseh aktivnostih, ki tečejo na vodotokih - smo namreč že globoko v programu petletne sanacije, za katero je vlada namenila 2,3 milijarde evrov - izboljšujemo in krepimo tudi sistem upravljanja z vodami. Ključen korak k doseganju zastavljenih ciljev predstavlja digitalizacija postopkov, ki omogoča boljše upravljanje, boljši nadzor, večjo preglednost in večjo učinkovitost," je povedala državna sekretarka Lidija Keglevič Zagorc in dodala, da je prvi korak narejen, ampak to je šele začetek. Digitalizacija bo morala poseči na veliko več področij, kot so denimo vzdrževanje vodotokov ali vodni katastri. Morala bo poseči tudi na področje priprave in izdaje mnenje in soglasij, kjer je največ zamud. Novela gradbenega zakona je namreč uvedla 30-dnevni rok za izdajo mnenj in soglasij. "Na analogen način, kot se jih izdaja zdaj, v prihodnosti ne bo šlo več. Zato se pospešeno uvajajo digitalni pristopi in uporaba umetne inteligence, " je še poudarila.
Peter Kolenko, vodja projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D), je pojasnil, da uporaba digitalnih orodij, kot so senzorji interneta stvari, daljinsko zaznavanje, umetna inteligenca in veliki podatki (big data), omogoča natančnejše zbiranje in analizo informacij o kakovosti, količini in razporeditvi vode: "Takšne rešitve prispevajo k učinkovitejšemu odločanju, zgodnjemu opozarjanju na suše ali poplave ter optimizaciji porabe vode v kmetijstvu, industriji in gospodinjstvih."
Učinkovito upravljanje z vodami v digitalni dobi zahteva celovit pristop, ki povezuje tehnološke inovacije, trajnostne prakse, opolnomočenje odločevalcev in vključenost širše skupnosti. "Le tako bo mogoče v prihodnje izkoristiti celoten potencial, ki ga digitalizacija nudi," je še dodal Kolenko.
Danes si ne moremo več privoščiti odločitev, ki temeljijo zgolj na občutku ali povprečju, potrebujemo odločitve, ki temeljijo na podatkih, je poudarila ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer. "Zato moramo vzpostaviti infrastrukturo, ki to omogoča - od senzorike in oblačnih storitev do superračunalništva in umetne inteligence.