24 ur za preobrazbo iz mladinskega centra v zaklonišče
Zgolj naključje je hotelo, da je pred izbruhom vojne v Ukrajini inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami obiskal nekatera istrska zaklonišča, med njimi ankaransko. “Zagotavljam, da nima civilna zaščita nobenih posebnih navodil, po katerih bi morala po vojaškem napadu v Ukrajini preveriti primernost zaklonišč,” pojasnjuje Igor Rakar, namestnik poveljnika civilne zaščite na koprski občini.
ISTRA > Obiski inšpektorjev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so povsem normalni ter nam niso prikrit opomin, da bomo zaklonišča kmalu potrebovali. Kajti tudi če jih bomo, je v njih v Sloveniji v povprečju prostora za komaj 17 odstotkov državljank in državljanov.
V zakloniščih ni prostora za vse
Zaklonišča niso bila grajena, da bi varovala nas vse. Grajena so bila, da bi se vanje skrile “dragocene skupine ljudi”, njihova zgodovina na jugoslovanskih in slovenskih tleh pa govori, da so bile te dragocene skupine politiki, pravzaprav politična elita in njihovi najbližji. Po podatkih uprave za zaščito in reševanje je bilo 99 odstotkov zaklonišč zgrajenih pred osamosvojitvijo Slovenije - danes jih je v naši državi 2227, v njih pa 346.259 zaklonilnih mest.
14.584
ljudi se lahko zateče v koprska, ankaranska, izolska ali piranska zaklonišča
Kakšen kaos zna nastati pred vrati v zaklonišče, se dobro spominja Egon Štibilj, ki je aktiven v civilni zaščiti in reševanju že dolga desetletja ter mu spomin seže tudi v leto 1991 in čas desetdnevne vojne za Slovenijo. “Ne bi verjeli, kaj vse se dogaja, ko želijo ljudje zaščititi svoje življenje. Ni pomembno. Pred vrati zaklonišča se lahko zgodijo prave male osebne vojne.”
Občinska in zasebna zaklonišča
Zaklonišča so seveda tudi v Istri. Nad tistimi, ki so občinska last, ima roko nadzora civilna zaščita skupaj z inšpektoratom za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pozabljamo pa, da so številna zaklonišča po osamosvojitvi Slovenije postala zasebna last - za tista v stanovanjskih blokih in stavbah morajo zato poskrbeti lastniki, torej stanovalci. Preveriti, ali delajo filtri za zrak, so kemična toaletna stranišča uporabna, je dovolj pitne vode ...
Številke, koliko takšnih zaklonišč in tako imenovanih zaklonilnikov - prostorov, ki nas pred jedrskim onesnaženjem ne bodo obvarovali, saj na primer nimajo filtriranja zraka in hermetično zaprtih vrat, bodo pa ustrezni ob bombnem napadu (ki si ga ne želimo niti pričakovati) - imamo v Istri, smo poiskali pri Igorju Rakarju, namestniku poveljnika civilne zaščite na koprski občini.
V koprski občini so štiri občinska zaklonišča, 20 jih je v večstanovanjskih hišah in blokih, še 22 zaklonišč je v lasti različnih organizacij in podjetij. Vanje se lahko zateče 7500 ljudi. Nič več.
Ankaranska občina ima tri zasebna zaklonišča, sodijo torej k večstanovanjskim hišam, še dve zaklonišči sta v prostorih organizacij, v vseh pa je prostora za 640 ljudi.
V Izoli je 46 zaklonišč, vanje bi se lahko zateklo 3044 ljudi, v piranski občini pa je sedem občinskih zaklonišč in devet zasebnih zaklonilnikov. Svoje življenje bi lahko v njih obvarovalo 3400 ljudi.
Gradimo jih od leta 1973
Zaklonišča smo začeli graditi leta 1973, po osamosvojitvi pa njihovo gradnjo in vzdrževanje določa uredba iz leta 1996. Praviloma se gradijo v urbanih območjih z več kot 5000 prebivalci. Med drugim so obvezna, ko gradimo zdravstvene, vzgojno-varstvene in redne izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, pomembno energetsko industrijsko dejavnost in tudi ko gradimo stavbe za delovanje državnih organov.
Uredba predvideva tri vrste zaklonišč. Zaklonišča osnovne zaščite omogočajo vsaj sedemdnevno nepretrgano bivanje do tristo ljudi, zaklonišča dopolnilne zaščite zagotavljajo zaščito pred ruševinami in omogočajo 24-urno nepretrgano bivanje za največ petdeset ljudi, medtem ko morajo zaklonilniki vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ petdeset ljudi.
Vsa zaklonišča osnovne zaščite je glede na uredbo potrebno redno vzdrževati. Tehnična primernost se preverja na vsakih deset let. Nič ni narobe, če so se spremenila v shrambe pomembnih dokumentov - v piranski občini so v zakloniščih tudi depoji pomembnih ustanov, kot so Obalne galerije Piran. Nič ni narobe, če so se spremenila v glasbene vadnice, mladinske prostore in še kaj je družabnih aktivnosti, v katerih sodelujemo. Bistveno je, da lahko svoje kapacitete izpraznijo in sprostijo v 24 urah.
