Žižole, pozabljeni sadež, ki smo ga prinesli iz Kitajske

Nad žižolami se v zadnjih letih vse bolj navdušujejo številni vrtičkarji. Pri nas je svoj dom našla predvsem na Primorskem, počasi in vztrajno pa se širi tudi v notranjost države. Ko rastlino posadimo, jo lahko vzgajamo kot grm ali kot drevo, ki zraste tudi do deset metrov visoko. Veje po navadi visijo z drevesa kot pri vrbi, kar mu daje eleganten, rahlo eksotičen videz. Spomladi jo prepoznamo po drobnih, a izjemno dišečih rumenkastih cvetovih, poleti se svetijo njeni listi, jeseni pa navduši s temno rdečimi in rjavimi plodovi, ki so prava paša za oči - in telo.

Drevo je izjemno nezahtevno in odlično prenaša različne vremenske razmere, tako sušo kot mraz, kar ga dela primerno za vse slovenske pokrajine. Dodatno gnojenje ni potrebno - dovolj bo, da ima dovolj sonca in zračno zemljo.

Žižola raste kot grmičasto drevo, doseže pa lahko do deset metrov višine.

Foto: Profimedia

Posadite jo v lonec

Žižolo lahko posadite tudi v večji lonec in jo imate kar na terasi ali balkonu. Če je ne boste obrezovali, bo sčasoma zrasla v čudovit grm ali manjše drevo. Uporabite apnenčasto zemljo ali zemljo za kaktuse, ki ji dodate nekaj komposta. Žižola spada med listopadne rastline, zato spomladi odžene precej pozno - a nato hitro zacveti. Cvetovi omamno dišijo vse do julija, kmalu zatem pa se začnejo oblikovati plodovi. Ti dozorijo šele v jeseni, običajno v oktobru ali novembru.

Obiranje

Žižola, imenovana tudi žižula, kitajski datelj ali čičimak, ima podolgovate plodove, ki po obliki spominjajo na oljke. Septembra začnejo spreminjati barvo iz svetlo zelene v bleščeče rdečo, nato v toplo rjavo. Uživamo jih lahko sveže ali posušene - a pravi okus dosežejo šele, ko postanejo nekoliko nagrbančene, saj takrat razvijejo polno, sladko-kiselkasto aromo.

Če jih boste iskali na tržnici, jih boste najverjetneje našli med najbolj cenjenimi jesenskimi sadeži - ne le zaradi okusa, temveč tudi zaradi njihove redkosti in hranilne vrednosti.

Za sladokusce: žižole v žganju

Foto: Profimedia

Zakladnica zdravja

Žižole so prave male vitaminske bombe - bogate so z vitaminom C, vitaminom E, vitamini skupine B, aminokislinami, minerali (zlasti kalcijem, železom, fosforjem in magnezijem) ter številnimi antioksidanti. V ljudski medicini jih priporočajo ob padcu imunske odpornosti, pri utrujenosti, anksioznosti in težavah z želodcem. Pomagajo tudi pri čiščenju krvi in uravnavanju prebave.

V tradicionalni kitajski medicini žižole veljajo za sadež, ki “pomirja duha” -pogosto jih uporabljajo v čajih za sprostitev in boljši spanec.

Recept: čaj iz žižol za sprostitev

Potrebujete: 8-10 posušenih žižol in 500 ml vode, po želji pa še košček cimeta ali nekaj suhih jabolčnih krhljev.

Priprava: Žižole rahlo prerežite, da se bolje sprostijo učinkovine. Zavrite vodo, dodajte sadeže in kuhajte 10-15 minut. Po želji dodajte cimet ali jabolko. Pustite stati še nekaj minut, precedite in pijte toplo. Ta napitek nežno pomirja, krepi imunski sistem in pomaga pri prehladu ali nespečnosti.

Čaj pijte po požirkih večkrat na dan. Umiril vas bo in sprostil.

Foto: Profimedia

Za sladokusce: žižole v žganju

Pol steklenice napolnite s sadeži, dodajte nekaj žlic sladkorja in prelijte z domačim žganjem. Pustite stati vsaj tri tedne, občasno pretresite. Nastane liker nežnega, aromatičnega okusa - odlična domača posebnost za hladne večere.

Še nekaj za ozimnico

Če imate veliko sadežev, iz njih pripravite marmelado. Nagubane sadeže kuhajte s sladkorjem in po želji dodajte jabolka, hruške ali celo ingver. Marmelada iz žižol je nežno karamelnega okusa, idealna za palačinke ali sirne namaze.