Zdrava prehrana ne pomeni popolnih jedilnikov, temveč raznolikost

Če želimo dolgo in zdravo življenje, se moramo najprej naučiti obvladovati stres, poudarjajo zdravniki. Ni vse tako zelo pomembno, kot se zdi v prvem trenutku in tudi nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Zato bodite prizanesljivi do sebe in svojega telesa ter mu privoščite le najboljše.

Pazite, kaj dajete vase in nase. Telo najbolje deluje, kadar mu zagotovimo dovolj zelenjave in sadja, meso pa naj bo na jedilniku največ dvakrat na teden. Ne pozabite na ribe, odpovejte se kajenju in alkoholu - prepogosto pitje namreč povečuje tveganje za odvisnost, krepi stres in lahko vodi celo v depresijo. Predvsem pa se izogibajte hitro pripravljeni hrani in navidezno “lahkim” izdelkom, ki pogosto skrivajo največ pasti.

Stop vnaprej pripravljeni hrani

Zdravniki so si enotni, da so temeljna merila za zdravje enaka za oba spola. Pomembno je vzdrževati primerno telesno težo, se vsak dan vsaj eno uro gibati ter del prostega časa nameniti dejavnostim, ki nas sproščajo. Ključno vlogo ima tudi prehrana. Iz nje je smiselno izločiti rafinirane izdelke, predvsem sladkor, ter konzervirano hrano in polizdelke, ki so pogosto polni soli, umetnih barvil, aditivov in ojačevalcev okusa.

Iz prehrane izključite izdelke, ki se oglašujejo kot lahki, brez maščob, brez dodanega sladkorja ...

Foto: Profimedia

Previdno z “lahkimi” izdelki

Izogibajte se tudi izdelkom, ki se oglašujejo kot lahki, brez maščob ali brez dodanega sladkorja. Na embalaži je sicer jasno zapisano, česa ne vsebujejo, precej manj očitno pa je, kaj vsebujejo namesto tega. Pogosto gre za močno predelane sladkorje in maščobe, ki so za telo dolgoročno še bolj obremenjujoči kot klasični sladkor ali maščobe, ki jih poznamo.

Privoščimo si živila, ki vsebujejo veliko antioksidantov.

Foto: Profimedia

Manj sladkorja, več naravnosti

Pomemben korak k boljšemu zdravju je postopno zmanjševanje sladkorja v prehrani. Smiselno je opustiti beli in rjavi trsni sladkor ter umetna sladila ter posegati po naravnih alternativah z nižjim glikemičnim indeksom.

Umetna sladila lahko resno poškodujejo črevesje in škodijo prebavi.

Foto: Profimedia

Danes so dostopne tudi v običajnih trgovinah, zato zamenjava ni več ne zapletena ne bistveno dražja. Mnogi ob tem ugotovijo, da številne jedi sploh ne potrebujejo dodatnega sladila - navada sladkanja je pogosto zgolj stvar okusa, ne potrebe.

Izbirajte ekološko, kadar je mogoče

Enako problematični kot umetni sladkorji in arome so pesticidi, ki jih pogosto najdemo na sadju in zelenjavi iz oddaljenih držav. Ti lahko porušijo hormonsko ravnovesje, vplivajo na plodnost ter povečujejo tveganje za nekatere vrste raka. Znanstvene raziskave jih povezujejo tudi z razvojem nevroloških in degenerativnih bolezni, zato je smiselno, kadar je mogoče, izbirati lokalno in ekološko pridelano hrano.

Raznolikost na krožniku šteje večkot stroga pravila 

Zdrava prehrana ne pomeni popolnih jedilnikov ali doslednega izogibanja posameznim živilom, temveč raznolikost. Različne barve zelenjave in sadja pomenijo različne vitamine, minerale in zaščitne rastlinske spojine, ki delujejo sinergijsko. Monotona prehrana, tudi če je na videz “zdrava”, lahko dolgoročno vodi v pomanjkanja. Zato je smiselno sezonsko menjavati živila, kombinirati rastlinske in živalske vire beljakovin ter dati prednost polnovrednim živilom, ki ohranijo čim več naravnih hranil.

Jejte redno in poslušajte svoje telo

Preskakovanje obrokov in neredno prehranjevanje telo pogosto spravita v stanje pomanjkanja, zaradi katerega kasneje posegamo po energijsko bogati, a hranilno revni hrani. Redni obroki pomagajo uravnavati krvni sladkor, zmanjšujejo nihanja energije in prispevajo k boljšemu občutku sitosti čez dan. Prav tako je pomembno, da jemo počasi in z zavedanjem - občutek sitosti se namreč pojavi z zamikom, zato prenagljeno prehranjevanje pogosto vodi v prenajedanje. • nr