V Sloveniji za poporodno depresijo trpi več kot 3000 mamic
Materinstvo danes ni le čas sreče, temveč pogosto tudi obdobje stiske, osamljenosti in dvomov.
Po porodu se svet mame obrne na glavo. Foto: Unsplash.com
Poporodna depresija v Sloveniji prizadene tisoče žensk, a o njej še vedno govorimo tiho - če sploh. Tako ostaja tiha spremljevalka številnih mamic, ki se v obdobju po porodu soočajo z osamljenostjo, dvomi in pritiskom popolnosti.
“Materinstvo je najlepša stvar na svetu, to bo najlepše obdobje tvojega življenja,” pogosto slišijo ženske, ko se pripravljajo na prihod otroka. A tisto, kar se na instagramu kaže kot blaženost, je v resnici pogosto tudi obdobje joka, nespečnosti, dvomov in tihe osamljenosti. Po porodu se svet mame obrne na glavo, pričakovanja so ogromna, podpore pa pogosto premalo. Ena od najpogostejših, a najmanj prepoznanih stisk po porodu je poporodna depresija. Prizadene vsako deseto žensko, a številne o njej molčijo - iz sramu, občutka krivde in pritiska, da morajo biti “srečne”. Medtem ko so vse oči uprte v novorojenčka, mamina stiska pogosto ostaja prezrta.
Znaki poporodne depresije
Prvi znaki se pogosto pojavijo nekaj tednov po porodu, a lahko tudi kasneje. Simptomi so lahko različni: žalost, obup, izčrpanost, nezbranost, izguba apetita ali pretirano prehranjevanje, občutek, da ne zmoreš vstati iz postelje. Pojavijo se napadi panike, misli, pa tudi fizični simptomi, kot so mravljinčenje, pospešeno bitje srca ali težko dihanje.
Vsaka deseta - ali celo vsaka peta
Po podatkih NIJZ se z depresijo ali tesnobo po porodu srečata ena do dve ženski od desetih. V številkah to pomeni, da v Sloveniji vsako leto trpi od 1800 do 3600 mamic. Prvi znaki se pogosto pojavijo nekaj tednov po porodu, a lahko tudi kasneje, trajajo pa mesece - včasih tudi leto ali več.
Simptomi so lahko različni: žalost, obup, izčrpanost, nezbranost, izguba apetita ali pretirano prehranjevanje, občutek, da ne zmoreš vstati iz postelje. Poleg tega se lahko pojavijo napadi panike, misli, da bo mama kaj naredila sebi ali otroku, pa tudi fizični simptomi, kot so mravljinčenje, pospešeno bitje srca ali težko dihanje.
Občutek krivde in sramu
Družba idealizira materinstvo, mama naj bi bila ves čas nasmejana, urejena, naj bi dojila, skrbela za otroka, dom in sebe. Če tega ne zmoreš, pridejo občutki krivde in sramu.
“Gre za motnjo, povezano s spremembami v biokemičnih procesih v možganih, a vplivajo tudi hormoni, osebnost, odnosi, družbeni pritiski,” pojasnjujejo na NIJZ.
Iris Čelam: “Materinstvo me je presenetilo - predvsem osamljenost”
Magistrica psihologije Iris Čelam je ena redkih strokovnjakinj v Sloveniji, ki se specializirano ukvarja z obporodno in poporodno psihološko podporo. Kot pravi, jo je v to smer potisnila lastna izkušnja. “Ko sem rodila prvega otroka, sem pričakovala blaženost, a prevladal je občutek pritiska in strahu. Takrat sem dojela, kako nepripravljena sem bila. Nihče nas ne pripravi na to, kaj se zgodi potem, ko pridemo domov z novorojenčkom.”
Iris Čelam
mag. psihologije
“Partner se po očetovskem dopustu vrne v službo, obisk patronažne sestre je kratek, prijatelji imajo svoja življenja. Mama pa je vse dneve sama z dojenčkom.”
Tudi sama se je soočila z osamljenostjo. “Partner se po očetovskem dopustu vrne v službo, obisk patronažne sestre je kratek, prijatelji imajo svoja življenja. Mama pa je vse dneve sama z dojenčkom.”
V preteklosti so ženske živele v širših skupnostih in si pomagale. Danes pa prevladuje individualizem, ki je za novo mamo pogosto krut. “Družba idealizira materinstvo, mama naj bi bila ves čas nasmejana, urejena, naj bi dojila, skrbela za otroka, dom in sebe. Če tega ne zmoreš, pridejo občutki krivde in sramu. In pogosto ne upaš nikomur povedati, da ti je težko.” In če mama zbere pogum in prizna, da ji je težko? Družba jo hitro označi za “slabo mamo”.
Pomoč je mogoče poiskati pri osebnem zdravniku, psihologu, v nekaterih porodnišnicah ali bolnišnicah. Obstajajo tudi telefonske linije za pomoč v stiski.
“Kar 90 odstotkov žensk poroča o občutkih osamljenosti, polovica žensk s poporodno depresijo pa navaja prav to kot glavni vzrok stiske,” dodaja Iris Čelam.
Pritisk popolnosti
Eden največjih izzivov današnjega materinstva je idealizacija. Mama naj bi dojila, bila ves čas urejena, doma naj bo pospravljeno, otrok pa zadovoljen. Če karkoli od tega ni doseženo, pridejo krivda, sram in občutek nezadostnosti.
“Ko vprašam mamo, kako se počuti, mi pogosto odgovori: 'Bolje, ker otrok zdaj spi.' Ne znajo govoriti o sebi, ker so povsem osredotočene na otrokove potrebe, medtem ko svoje popolnoma zanemarijo. A prav to vodi v stisko in krizo identitete. Ženska začne razmišljati: Ne vem več, kdo sem.”
Poudarja tudi pomen sprememb v ženskem telesu: “Po porodu se ženski možgani fizično in funkcionalno spremenijo. Tako imenovani 'baby brain' ni mit - gre za eno izmed resničnih in pozitivnih prilagoditev, ki mamo opremi za to, da je osredotočena na stvari, ki so ključne za skrb in nego njenega novorojenčka.”
Ni treba trpeti v tišini
“Če mama zmore priznati, da ji je težko, ni šibka - je izjemno pogumna,” pravi Iris. Prvi korak je priznanje stiske, nato pa iskanje pomoči. Veliko žensk si opomore samostojno, a okrevanje je hitrejše in manj boleče, če imajo podporo - bodisi bližnjih, bodisi strokovnjakov.
Pomoč je mogoče poiskati pri osebnem zdravniku, psihologu, v nekaterih porodnišnicah ali bolnišnicah. Obstajajo tudi telefonske linije za pomoč v stiski. Pomagajo lahko terapevtske skupine, delavnice za samopomoč, individualna svetovanja. V hujših primerih je priporočljiva psihoterapija ali zdravljenje z zdravili, ki so lahko varna tudi med dojenjem.
Materinstvo kot družbena odgovornost
Po porodu se ženska ne sooča le s fizičnimi spremembami, temveč tudi s preoblikovanjem identitete. Pogosto rečejo: “Ne vem več, kdo sem.” Njihov svet postane otrok, vse drugo izgine. Zato strokovnjakinja priporoča: “Poiščite eno stvar, ki je samo vaša, in si vzemite vsaj 20 minut na teden samo zase. To ni sebičnost, to je nuja.” “Materinstvo ni le osebna izkušnja, je družbena odgovornost. Če je mama v redu, je tudi otrok v redu,” poudarja Iris Čelam. Podpora materam ni razvajanje - je temelj zdrave družbe.