V maskah iz gline našli težke kovine
Zveza potrošnikov Slovenije je testirala 16 mask iz gline, različnih cenovnih razredov, ki so na voljo pri nas. V maskah so preko testov iskali prisotnost težkih kovin in ugotovili, da med testiranimi izdelki za redno uporabo ne priporočajo nobenega. Najpogosteje so bile prisotne težke kovine svinec, arzen in krom, so sporočili z zveze.
Na zvezi so zbrali maske iz različnih cenovnih razredov, za sto gramov oziroma mililitrov so odšteli od nekaj manj kot dva evra do več kot 200 evrov, so zapisali v sporočilu. Ob tem so izpostavili, da se potrošnik ne more zanesti na višjo ceno izdelka, saj ta ni merilo kakovosti oziroma čistoče gline. Najdražjo masko, ki je stala 212 evrov, so denimo ocenili kot povprečno.
Izpostavljenost skozi kožo manjša kot s hrano
Namen testiranja je bilo ugotavljanje prisotnosti težkih kovin v maskah, med njimi arzena, antimona, svinca, kadmija, kroma, niklja in živega srebra. Izpostavili so, da so z izjemo dveh izdelkov, v večjih količinah prisotnost svinca izmerili pri vseh izdelkih. Druga najpogosteje prisotna kovina je bil arzen, za njim pa krom.
Glinene maske po določenem času speremo, zato izpostavljenost ni dolgotrajna in tudi absorpcija težkih kovin skozi kožo je manjša kot denimo s hrano.
Glinene maske po določenem času speremo, zato izpostavljenost ni dolgotrajna in tudi absorpcija težkih kovin skozi kožo je manjša kot denimo s hrano, so pojasnili. Nevarnost zastrupitve je torej majhna, a je v evropski zakonodaji prisotnost težkih kovin v kozmetičnih izdelkih prepovedana, razen v izjemah. Zakonodaja tako dopušča njihovo prisotnost kot tehnično neizogibne sledi, če so izdelki varni za potrošnika.
Surovine, ki naravno vsebujejo težke kovine
V to skupino spadajo tudi maske iz gline, saj so izdelane iz surovin, ki naravno vsebujejo težke kovine. Proizvajalci morajo zato po mnenju zveze pri izbiri surovin ravnati odgovorno in zagotoviti tudi dobro proizvodno prakso.
Poudarili so, da se potrošniške organizacije v okviru trenutnega posvetovanja o spremembi direktive o kozmetičnih izdelkih zavzemajo za določitev zavezujočih mejnih vrednosti neizogibnih sledi težkih kovin v kozmetičnih izdelkih, ki so izvzete iz splošne prepovedi. Menijo, da bi samo na tak način bili proizvajalci zavezani ustreznemu nadzoru čistoče surovin in proizvodnih postopkov.
V zvezi sicer ocenjujejo, da občasna uporaba izdelkov, v katerih so težke kovine prisotne kot nečistoče, običajno ne pomeni velikega tveganja. Kronična ali kumulativna izpostavljenost, zlasti na ustnicah ali sluznicah, pa lahko prispeva k čezmerni obremenitvi telesa, so še opozorili.