Se hormoni igrajo z vašim telesom in počutjem?

Se vam zdi, da se hormoni "igrajo" z vašim telesom in počutjem? Spolni hormoni imajo ključno vlogo pri razvoju ženskega telesa, uravnavanju menstruacijskega cikla, plodnosti ter številnih presnovnih procesih. Kadar njihovo ravnovesje poruši bolezen ali motnja v delovanju žlez, se to hitro pokaže v ciklusu, razpoloženju in telesnih spremembah. Zmanjšano delovanje jajčnikov pomeni nižjo raven estrogenov in drugih spolnih hormonov. Tak upad je naraven v menopavzi, v rodnem obdobju pa praviloma kaže na motnjo.

Hipogonadizem: ko jajčniki ne delujejo dovolj

Hipogonadizem pomeni zmanjšano izločanje spolnih hormonov. Ločimo primarni in sekundarni tip. Pri primarnem hipogonadizmu je vzrok v samih jajčnikih. Ti zaradi bolezni, genetskih dejavnikov ali prezgodnje odpovedi ne proizvajajo dovolj hormonov.

Sekundarni hipogonadizem pa nastane zaradi motenj v delovanju hipotalamusa ali hipofize, dveh možganskih struktur, ki z izločanjem regulatornih hormonov nadzorujeta delovanje jajčnikov. Motnjo lahko povzročijo tumorji hipofize, redkeje poškodbe glave ali okužbe osrednjega živčevja, na primer virusni meningoencefalitis. Znaki so šibka ali odsotna menstruacija, težave z zanositvijo, vročinski oblivi, nočno potenje in drugi simptomi, podobni menopavzi. Lahko pride tudi do zmanjšanja prsi ter redčenja sramnih dlak.

Virilizacija: ko je androgenov preveč

Žensko telo naravno proizvaja tudi manjše količine androgenov (moških spolnih hormonov), ki nastajajo v jajčnikih in nadledvičnih žlezah. Če se njihova raven izrazito poveča, se začnejo razvijati moške sekundarne spolne značilnosti; stanje imenujemo virilizacija. Vzrok so lahko sindrom policističnih jajčnikov, hormonsko aktivne ciste ali tumorji jajčnikov ter tumorji nadledvičnih žlez. Povišane vrednosti androgenov se lahko pojavijo tudi ob uporabi anaboličnih steroidov ali drugih hormonskih pripravkov.

Spremembe se običajno razvijajo postopoma: izrazitejša poraščenost po moškem tipu, neredne ali izostale menstruacije, zmanjšanje prsi, poglobitev glasu in redčenje las na lasišču. Lahko se poveča tudi mišična masa in spremeni razporeditev telesne maščobe.

Diagnozo postavijo na podlagi hormonskih preiskav krvi, po potrebi pa opravijo tudi slikovne preiskave, kot je magnetna resonanca, če obstaja sum na hormonsko aktiven tumor. Zdravljenje je odvisno od vzroka; kadar tega ne odkrijejo, se pogosto uvede kombinirana hormonska kontracepcija, ki zmanjša nastajanje androgenov v jajčnikih.

Prezgodnja in zapoznela puberteta

Spolni razvoj prav tako uravnava usklajeno delovanje hipotalamusa, hipofize in jajčnikov. O prezgodnji puberteti govorimo, če se razvoj dojk začne pred osmim letom starosti ali če se menstruacija pojavi zelo zgodaj, običajno pred desetim letom. Vzrok so lahko hormonsko aktivne ciste jajčnikov, motnje v delovanju hipotalamusa ali hipofize, redkeje tumorji ali posledice okužb osrednjega živčevja.

Zapoznela puberteta pomeni, da se razvoj dojk ne začne do približno 13.-14. leta ali da menstruacija ne nastopi do 15.-16. leta. Pogosto gre za družinsko pogojen, ustavni zamik razvoja, ki ne zahteva zdravljenja. Vzrok pa so lahko tudi kromosomske nepravilnosti (na primer Turnerjev sindrom), prenizka telesna teža, pretirana telesna vadba ali kronične bolezni. V več kot polovici primerov natančnega vzroka zapoznelega razvoja ni mogoče določiti, vendar se deklica kljub temu razvije normalno, le z nekajletnim zamikom.