Proti gripi bi se lahko že naslednjo sezono cepili tudi v lekarnah
Precepljenost odraslih je v Sloveniji nizka, so pred svetovnim tednom cepljenja izpostavili sogovorniki na nedavni okrogli mizi STA. V lekarniški zbornici so zato pripravili pilotni projekt, ki bi omogočil cepljenje proti gripi v lekarnah, s čimer bi povečali dostopnost in ozaveščenost o pomenu cepljenja. Ministrstvo za zdravje je predlogu naklonjeno.
Za starejše bolnike je cepljenje izrednega pomena, poudarjajo
pristojni.
Zadnji podatki za letošnjo sezono kažejo, da se je proti gripi cepilo manj kot 17 odstotkov starejših od 65 let, je poudaril Zoran Simonović z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pri mlajših od 65 let pa je delež cepljenih proti gripi še manjši, skupaj se je letos cepilo le 5,8 odstotkov Slovencev, je dodal. Na ministrstvu za zdravje po navedbah Mojce Gobec s podatki o precepljenosti odraslih niso zadovoljni.
“Cepiti se moramo, ko smo zdravi, ne ko smo bolni”
Za starejše bolnike je cepljenje izrednega pomena. “S starostjo začne imunski sistem pešati, kar pomeni, da bolezni pri starejših velikokrat potekajo s hujšo klinično sliko, kar pogosto privede do hospitalizacije,” je pojasnila infektologinja Mateja Logar. Pomemben razlog za hospitalizacijo je tudi prisotnost kroničnih bolezni, ki je še dodaten dejavnik tveganja za številne zaplete pri starostnikih, je dodala. Opozorila je, da se moramo cepiti, ko smo zdravi, ne ko smo bolni. S precepljenostjo ne ščitimo samo sebe, ampak tudi ranljive skupine, ki se ne morejo cepiti, je poudarila.
Mateja Logar
infektologinja
“S starostjo začne imunski sistem pešati, kar pomeni, da bolezni pri starejših velikokrat potekajo s hujšo klinično sliko, kar pogosto privede do hospitalizacije.”
V Lekarniški zbornici Slovenije so za povečanje precepljenosti med odraslimi pripravili poseben pilotni projekt, ki bi ga izvajali v vseh regijah, je pojasnila Darja Potočnik Benčič iz zbornice. Pri projektu so se zgledovali po tujini, kjer cepljenje v 15 evropskih državah poteka tudi v lekarnah, izvajajo pa ga magistri farmacije ali drugi zdravstveni delavci. Te države so pri precepljenosti uspešne, saj s tem povečajo dostopnost cepljenja, je poudarila. V pilotnem projektu bi najprej poskusno cepili proti gripi, je pojasnila.
Ministrstvo je naklonjenocepljenju v lekarnah
S cepljenjem v lekarnah bi povečali število cepljenih oseb, dvignili ozaveščenost o pomenu cepljenja, povečali dostopnost cepljenja ne samo za zdrav del populacije, ampak tudi za kronične bolnike, ki so pogosti obiskovalci lekarn, je naštela. “Izvajanje cepljena v lekarnah ima več vzporednih pozitivnih učinkov,” je dodala Potočnik Benčič, ki izziv sicer vidi v pomanjkanju kadra, vendar bi se v lekarnah za sezonska cepljenja lahko organizirali, je ocenila. Lekarne so po njenem mnenju preslabo izkoriščen potencial javnega zdravstva. Projekt je pripravljen, potrebujejo le zeleno luč ministrstva za zdravje, NIJZ pa tudi manjše zakonodajne spremembe. Na ministrstvu so po besedah Mojce Gobec pilotnemu projektu naklonjeni in upajo, da se bo lahko izvedel že pred naslednjo sezono gripe.
17
odstotkov starejših od 65 let se je letošnjo sezono cepilo proti gripi, skupno pa se je letos cepilo zgolj
5,8 odstotka Slovencev
Simonović je kot pomembno izpostavil tudi izobraževanje, ozaveščanje splošne javnosti in opolnomočenje zdravstvenih delavcev, ki izvajajo cepljenje, da bi imeli več izkušenj o ustrezni komunikaciji s pacienti. Tudi med zdravstvenimi delavci je po njegovih navedbah precepljenost nizka.
Treba je izboljšati dostopnost do cepljenja na vse možne načine, tudi v smislu časovne, finančne dostopnosti in širjenja mreže cepljenja, je poudaril Simonović. Potočnik Benčič je ob tem dodala, da bi to lahko dosegli prav s cepljenjem v lekarnah in izkoriščanju lekarn kot prostora promocije.