Posledice onesnaženega zraka zaradi kurjenja so lahko usodne
Nacionalni inštitut za javno zdravje svari pred vplivom kurjenja lesne biomase na zdravje. Zrak je v času kurilne sezone pri nas velikokrat onesnažen, zlasti so problematični delci. Pomembno je, da pri pridobivanju toplote ne povzročamo tolikšnih in takšnih emisij snovi v zrak, da bi onesnažen zrak negativno vplival na zdravje ljudi.
LJUBLJANA > Glavna sestavina delcev je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, denimo strupene kovine in organske spojine, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) objavil na svoji spletni strani.
Čim manjši so delci, tem dlje v telo prodrejo
Delci predstavljajo glavno onesnaževalo tudi pri gorenju lesa. So različnih velikosti, od najmanjših ultrafinih nanodelcev, ki jih s prostim očesom ne vidimo, do saj. Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo. Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri. Čim manjši so, tem dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi, opozarja NIJZ.
Zrak je v času kurilne sezone pri nas velikokrat onesnažen, zlasti so problematični delci.
Emisijam iz industrije, prometa in v zimskem času predvsem iz kurišč smo najbolj izpostavljeni v neprevetrenih kotlinah in dolinah, pa tudi v nekaterih ravninskih predelih Slovenije. Temu pogoju ustreza pretežen del površine Slovenije. Onesnaženost je še zlasti izrazita v obdobju temperaturne inverzije.
Škodljiva vnetja
Osnova škodljivega delovanja delcev je povzročanje vnetja. Z vdihavanjem pridejo v naša dihala in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe, denimo v srce, jetra, ledvice in možgane, in tudi tam povzročajo vnetja in različne škodljive učinke.
Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri. Čim manjši so, tem dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi.
Najpomembnejši so vplivi na srce in ožilje ter dihala. Povzročajo vnetja dihalnih poti in pospešujejo nastanek astme. Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na ožilju, zaradi česar se lahko hitreje razvija ateroskleroza, poveča pa se tudi nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta.
Delce nadalje povezujejo z nekaterimi kroničnimi degenerativnimi nevrološkimi boleznimi, kot so denimo različne oblike demence, in s sladkorno boleznijo. “Škodljivo vplivajo praktično na celo telo,” so poudarili na NIJZ.
Poleg tega so delci rakotvorni. Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv, sodi namreč v prvo skupino snovi, ki dokazano povzročajo raka. Najbolj ogroženi so bolniki z boleznimi srca in ožilja ter dihal, starejši ljudje, majhni otroci in sladkorni bolniki. Ljudje z dihalnimi in srčno-žilnimi boleznimi so ob zelo povečanih vrednostih delcev v zraku tudi najbolj ogroženi, saj se lahko njihova osnovna bolezen hitro poslabša, še izpostavlja NIJZ.
Nad onesnaženje s prenovljenim energetskim zakonom
Vlada je sicer decembra za obravnavo v DZ pripravila predlog prenovljenega energetskega zakona, po katerem v strnjenih naseljih nista dovoljena projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen v primerih, ko ne gre za primarni vir ogrevanja. Strnjena naselja se bodo določila v lokalnem energetskem konceptu.
