Polnozrnato je bolj zdravo
Ko so leta 2023 na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), začeli izvajati program Odloči se za polnozrnato, so želeli slovenskega potrošnika spodbuditi k razmisleku o pomenu uživanja žitaric in o tem, kaj pomeni polnozrnato živilo. Danes ugotavljajo, da projekt premika prehranske navade potrošnikov v bolj zdravo smer.
Polnozrnati izdelki se počasneje prebavljajo, kar pomeni manjša nihanja krvnega sladkorja in bolj stabilno energijo.
Foto: ProfimediaČeprav so koristi polnozrnatih živil dobro poznane, so se v vsakodnevnih prehranskih izbirah pogosto znašle na obrobju. “V treh letih smo dokazali, da lahko z jasnim sporočilom, strokovno podporo in povezovanjem deležnikov spremenimo prehranske navade na način, ki dolgoročno prispeva k zdravju prebivalcev in trajnostnemu razvoju živilske panoge,” poudarjajajo v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij GZS.
Pri polnozrnati moki se uporabi celotno zrno (otrobi, kalček in endosperm), medtem ko se pri beli moki odstrani otrobe in kalček.
Foto: ProfimediaDosegli širok krog potrošnikov
S programom Odloči se za polnozrnato, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje, in je potekal v okviru pobude Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano, so uspeli povečati prepoznavnost polnozrnatih živil, spodbuditi razvoj novih izdelkov in okrepiti sodelovanje med potrošniki, podjetji in javnimi zavodi.
S pomočjo spletnih kampanj, informativnih gradiv in dogodkov so potrošnikom približali, zakaj so polnozrnata živila pomembna in kako jih preprosto vključiti v vsakodnevno prehrano. Informativna gradiva ter promocijske kampanje so na dostopen način pojasnile razliko med rafiniranimi in polnozrnatimi žiti, njihove prehranske prednosti ter nasvete, kako jih uporabljati v domači kuhinji. Na družbenih omrežjih so nagovarjali različne ciljne skupine in jih prek nagradnih iger, kratkih nasvetov in idej za recepte spodbujali k bolj ozaveščenim prehranskim izbiram.
Program je v treh letih dosegel širok krog potrošnikov prek predstavitev na sejmu AGRA, kjer so jih z degustacijami, nasveti in predstavitvami v živo spodbujali k pogostejšemu uživanju polnozrnatih izdelkov. “Naši pogovori s potrošniki so pokazali, da zanimanje narašča, a da so potrebne tudi konkretne informacije, kako polnozrnate izdelke vključiti v prehrano na enostaven in cenovno dostopen način,” pravijo v Zbornici.
Pri polnozrnati moki se uporabi celotno zrno (otrobi, kalček in endosperm), medtem ko se pri beli moki odstrani otrobe in kalček.
Foto: ProfimediaŽeleli bi si ugodnejšo ceno
Rezultati anket, ki so jih izpolnjevali potrošniki, so pokazali, da večina potrošnikov polnozrnate izdelke dobro pozna in jih redno vključuje v prehrano, najpogosteje v obliki kruha, testenin in moke. Mlajši (15-30 let) jih uživajo pogosteje, a so občutljivi na ceno, starejši (50+) pa jih izbirajo predvsem zaradi zdravja. Ovire, ki še ostajajo, so višja cena, omejena ponudba in pomanjkanje promocije. Med predlogi za izboljšanje so anketiranci izpostavili ugodnejše cene, večjo dostopnost, raznolikost ponudbe ter promocijske degustacije v trgovinah.
Vsaj za zajtrk si privoščimo kruh iz polnozrnate moke.
Foto: ProfimediaPomemben del programa je bila podpora javnim zavodom, kjer prehrana otrok, mladostnikov in starejših pomembno vpliva na oblikovanje prehranskih navad. “Poskrbeli smo, da so polnozrnati izdelki v Katalogu živil za javno naročanje dodatno označeni, kar javnim zavodom olajša njihovo izbiro. Na ta način smo vzpostavili dolgoročen sistemski pristop, ki spodbuja uporabo kakovostnih polnozrnatih živil v javnih ustanovah.”
Naj oznaka “polnozrnato” spremlja tudi prigrizke.
Foto: ProfimediaS programom so nagovorili tudi živilsko industrijo in podjetja spodbudili, da razširijo ponudbo izdelkov z višjim deležem polnozrnatih sestavin ter da razvoj usmerijo tudi v polnozrnate izdelke. V dveh spletnih brošurah Odloči se za polnozrnate izdelke (2024 in 2025) smo zbrali več kot 60 različnih izdelkov (kruhi, pekovsko pecivo, fino pekovsko pecivo, izdelki iz testa, izdelki iz žit, keksi, sendviči), ki so sad prizadevanj živilske industrije za širjenje ponudbe živil. Prav tako so bili leta 2023, 2024 in 2025 v Katalogu živil izboljšane hranilne sestave dodatno označeni polnozrnati izdelki in izdelki z dodanimi polnozrnatimi sestavinami.
Od zrna do inovacij
Z izvajanjem aktivnosti bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Ob mednarodnem dnevu polnozrnatih žit, v sredo, 19. novembra, bodo na Gospodarski zbornici Slovenije pripravili strokovno delavnico z naslovom Od zrna do inovacij. “Z dogodkom bomo osvetlili priložnosti in izzive pri razvoju ter inovacijah polnozrnatih izdelkov ter spodbudili izmenjavo znanja med živilsko industrijo, raziskovalnimi inštituti in javnimi zavodi ter nenazadnje tudi z vključevanjem potrošnika in širše javnosti,” poudarjajajo v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, katere cilj je ustvariti okolje za povezovanje in skupno iskanje rešitev, ki bodo okrepile vlogo polnozrnatih izdelkov v trajnostni prehrani. “Verjamemo, da lahko le s sodelovanjem in soustvarjanjem pristopov povečamo poznavanje in uživanje polnozrnatih živil ter prispevamo k zdravju prebivalcev.” •