Okoljski hrup najbolj škoduje otrokom in mladostnikom

Okoljski hrup je pogosto spregledan dejavnik tveganja za zdravje, čeprav številne raziskave potrjujejo njegov vpliv na srčno-žilne bolezni, motnje spanja, kognitivni razvoj otrok in duševno zdravje. Evropska agencija za okolje ocenjuje, da je vsak peti prebivalec Evropske unije izpostavljen škodljivim ravnem okoljskega hrupa, pri čemer je cestni promet najpomembnejši vir.

O vplivih okoljskega hrupa na zdravje ljudi je nedavno potekal strokovni posvet na Brdu pri Kranju, z njim pa sta Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstvo za zdravje zaznamovala mednarodni dan ozaveščanja o hrupu, ki ga sicer vsako leto obeležujemo zadnjo sredo v aprilu.

Veliko breme za prebivalce ob cestah

Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Ministrstva za zdravje Vesna Marinko in strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., spec. sta izpostavila resnost škodljivih učinkov hrupa na zdravje ljudi in med drugim opozorila na posebno pozornost, ki jo je treba nameniti najmlajšim oziroma najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Stanovanjske soseske, vrtci, šole, dijaški domovi, domovi za starejše in druge stavbe z varovanimi prostori naj se v prostor umeščajo v tista območja, ki niso preobremenjena s hrupom, sta izpostavila.

Na škodljive vplive hrupa so najbolj občutljivi otroci in mladostniki, ki se še razvijajo, rastejo. Izpostavljenost hrupu v otroštvu ima namreč velik vpliv na nevrološki razvoj, rast, jezikovne sposobnosti, spanec, sluh, vedenje, učenje in dolgoročno zdravje.

Dr. Eulalia Peris, strokovnjakinja za okoljski hrup pri Evropski agenciji za okolje, je preko videopovezave predstavila številna zdravstvena tveganja, ki so jim prebivalci lahko izpostavljeni zaradi okoljskega hrupa. Breme bolezni zaradi okoljskega hrupa je največje za tiste, ki živijo ob prometnih cestah. Izpostavila je nekatere najpogostejše in s tem povezane zdravstvene težave, kot so debelost, diabetes, kap, bolezni srca, kognitivne motnje in težave v duševnem zdravju.

Najbolj občutljivi so otroci in mladostniki

Raziskava iz leta 2017 je pokazala, da je bil hrup ob prometnih cestah vzrok za skoraj 9000 prezgodnjih smrti v državah Evropske unije. Tudi dr. Kerstin Persson Waye, profesorica okoljske medicine na Šoli za javno zdravje in skupnostno medicino Univerze v Göteborgu na Švedskem, je preko videopovezave predstavila raziskave človeških odzivov in dolgoročnih zdravstvenih vplivov zvoka. Poudarila je, da so na škodljive vplive hrupa najbolj občutljivi otroci in mladostniki, ki se še razvijajo, rastejo.

Izpostavljenost hrupu v otroštvu ima namreč velik vpliv na nevrološki razvoj, rast, jezikovne sposobnosti, spanec, sluh, vedenje, učenje in dolgoročno zdravje. Poudarila je tudi, da se naložbe v podporno okolje najmlajših v družbi sčasoma bolj obrestujejo kot spremembe, namenjene starejšim.

Zdravstveni pogledi in prostorsko načrtovanje

Sledila je okrogla miza Preslišani hrup, v razpravi pa so izpostavili trajnostni promet v urbanih območjih, zaščito ranljivih skupin ter vključevanje zdravstvenih pogledov v prostorsko načrtovanje. Strokovnjaki so poudarili, da je treba področje prostora in okolja bolje urediti ter podrobneje definirati v skladu z izsledki Svetovne zdravstvene organizacije in priporočili Evropske komisije.

Težava je, ko je hrup stalno prisoten

Strokovnjaki, predvsem s področja politike prostora, gradbeništva, akustike in mobilnosti, so razpravljali tudi o zelenem prehodu, možnosti zmanjševanja cestnega prometa in spodbujanju javnega prevoza. Posebej je bil izpostavljen pomen dialoga in vključevanja vseh deležnikov v načrtovanje novih posegov v okolju in ustvarjanju politik, ki bodo zagotavljale zdravo bivalno okolje in zmanjševanje neenakosti v družbi.

Dr. Sonja Jeram iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je ob zaključku dejala, da si želi, da bi vsi ustvarjali podporno okolje, predvsem za otroke. “Ni največji problem, če je en dogodek glasen, težava je, ko je hrup stalno prisoten”, je poudarila in dodala, da ne smemo pozabiti na kakovost pestrosti okolja vključno z dostopnimi, zelenimi in mirnimi površinami v urbanih okoljih. NR

---