O debelosti brez predsodkov
Strokovnjaki so na včerajšnji okrogli mizi z naslovom O debelosti brez predsodkov poudarili nujnost destigmatizacije debelosti, ki je ključna za zmanjševanje pojavnosti debelosti v širši družbi. Stigmo debelosti je po njihovih besedah treba preseči s konstruktivnim pogovorom, odkrivanjem vzrokov in pravočasnim ukrepanjem.
Destigmatizacija debelosti je ključna za zmanjševanje pojavnosti debelosti v širši družbi.
Foto: ProfimediaEndokrinologinja na kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Mojca Jensterle Sever je na okrogli mizi, ki sta jo organizirala STAklub Slovenske tiskovne agencije in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, poudarila, da je debelost kompleksna kronična bolezen, ki zadeva dva pomembna odklona.
“Prvi odklon je presežno, napačno razporejeno in bolno maščevje, ki škoduje celotnemu organizmu, drugi odklon je pa energetska turbina, ki uravnava naš apetit, naše uravnavanje energije,” je pojasnila. Po njenih besedah “do debelosti privedejo genetski dejavniki, biološke ter psihološke značilnosti posameznika, socialni status in okolje”.
Petina odraslih je (pre)debelih
Po besedah Jensterle Sever zaradi debelosti letno zabeležijo približno pet milijonov prezgodnjih smrti. Navedla je tudi podatek z Slovenijo, ki kaže, da je leta 2019 umrlo okoli 2600 ljudi z visokim indeksom telesne mase.
Predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Rade Pribaković Brinovec je navedel, da je v Sloveniji dobrih 20 odstotkov odraslih debelih, kar pomeni, da imajo indeks telesne mase preko 30. “Dodatnih 40 odstotkov pa je tistih s prekomerno telesno maso, se pravi znotraj indeksa telesne mase med 25 in 30,” je dodal. Delež debelih mladostnikov je po njegovih navedbah nižji, a vendarle previsok.
Ljudje z debelostjo potrebujejo predvsem pomoč, razumevanje in sprejetost
Strokovnjaki so bili enotni, da je pri govorjenju o debelosti treba nasloviti stigmo, ki je povezana z debelostjo. Predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na ljubljanski pediatrični kliniki Tadej Battelino je dejal, da ljudje z debelostjo potrebujejo predvsem pomoč, razumevanje in sprejetost. Ob tem je opozoril tudi na nujnost potrpežljivosti. Po njegovih navedbah “imamo pomembnega nasprotnika, in sicer prehrambeno industrijo, ki se poslužuje marketinških strategij in oglašuje hrano, ki nima nobene hranilne vrednosti, temveč le poškoduje ljudi”.
Tudi predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc je povedal, da ima dnevno stik z osebami s prekomerno telesno težo. Ob tem je poudaril, da je ljudi z debelostjo treba napotiti v skupnostne organizacije in jim iz osebnih izkušenj svetovati, “kdaj je potrebna zunanja pomoč, kdaj mora iti do dietetika, kdaj mora iti do kineziologa, kdaj mora iti do zdravnika”.
Družinska zdravnica Danica Rotar Pavlič je poudarila, da je temelj ukrepanja pri osebah z debelostjo pogovor in “kdor se resnično posveti temu pogovoru, mnogokrat odkrije kakšne družinske katastrofe, nesreče, ki so botrovale tolažbi s hrano in podobno”. Izpostavila je tudi številne kronične bolezni, ki doprinesejo k debelosti, in jih zaradi dolgih čakalnih vrst ni mogoče pravočasno zdraviti. •