Nekatere okrasne rastline so celo smrtno nevarne

Običajno na embalaži teh podatkov ne najdemo, temveč se z njimi seznanimo šele, ko rastlino vidi znanec, ki jo pozna, ali pa se kaj zgodi. Predstavljamo vam nekaj najpogostejših in tudi najnevarnejših.

Glicinija

Če je nimate na vrtu, ime gotovo poznate iz priljubljene serije Razočarane gospodinje, v kateri so te živele na Ulici glicinij. Gre za listnato vzpenjavko, ki zacveti spomladi, poleti pa daje prijetno senco. Cvetovi so veliki in dišeči, v obliki grozdov, praviloma nežno vijoličaste, modre, bele ali rožnate barve. Na leto zraste do tri metre, pogosto pa so z njo poraščeni vhodi v okrasne vrtove, terase, visoke opore stavb … Nevarni so vsi deli rastline, posebno semena. Zaužitje vpliva na delovanje živčnega sistema, izzove slabost, bruhanje, krče in drisko.

Vsi deli oleandra vsebujejo kardiotonične glikozide, ki povzročajo motnje srčnega ritma in v najhujših primerih zastoj srca.

Rdeči naprstec

Rastlina je znana po zvonasti obliki in visečih cvetovih, ki so obarvani belo, modro, vijoličasto ali rožnato. Čeprav rastlino uporabljajo v medicini za izdelavo zdravil za srce, velja za zelo strupeno. Zaužitje kateregakoli dela lahko povzroči slabost, omotico, drisko in krče. V hujših primerih tvegamo resno zastrupitev in odpoved organizma.

Hortenzija

Srečamo jih predvsem na vrtovih babic, ki se rade hvalijo z raznobarvnimi koški trajnice. Ta barvo cvetov spreminja glede na kislost tal. Hortenzije so še posebno zaželene, ker cvetijo vse od junija do konca jeseni. Kljub čudovitim barvam vsebujejo zelo strupeno snov cianid. Cianid so uporabljali, oziroma ga še vedno, za sodne usmrtitve, bolj znan je tudi kot bojni strup. Zato lahko zaužitje večjih količin cvetov ali drugih delov rastline močno ogrozi življenje. Ob zastrupitvi se po navadi pojavijo izpuščaji in srbečica, otekline, slabost, potenje, in če žrtev ne zaužije protistrupa, lahko doživi celo kap in odpoved srca.

Krizantema

Trenutno so še v fazi rasti, zacvetele pa bodo čez dober mesec ali dva. Nedvomno ne bodo manjkale na grobovih ob dnevu spomina na mrtve. Tudi krizanteme veljajo za zelo strupene okrasne rastline. Zgolj mleček in odtrgani cvetovi, ki jih držimo v rokah, lahko povzročijo srbenje kože in otekline. Številni vrtičkarji jih sadijo ob robove vrtov, saj odganjajo zajce, ki se jim zaradi strupa v velikem loku izogibajo.

Oleander

Oleandre po navadi opazimo v primorskih mestih in ob morju, a tudi v notranjosti države niso izjema. Prepoznamo jih po suličastih listih, ki so razporejeni na dolgih olesenelih steblih. Cvetijo od začetka junija do septembra in imajo nežen cvetlični vonj. Strupeni so vsi deli rastline. Strokovnjaki pravijo, da je nevarno celo vdihovanje dima zažganega lesa. Vsi deli vsebujejo kardiotonične glikozide, ki povzročajo motnje srčnega ritma in v najhujših primerih zastoj srca.

Rododendroni in azaleje

Rododendroni so ena izmed najbolj priljubljenih pomladnih cvetočih grmovnic. Zimzeleni grm po navadi zraste nekaj metrov visoko. So sicer nezahtevni za gojenje, a jim kljub vsemu občasno privoščimo nekaj gnojila. Vsi deli teh čudovitih grmovnic imajo halucinogene in odvajalne učinke. Simptomi so bruhanje, izpuščaji, glavobol, zamegljen vid in oslabelost mišic.

Potonike

Čudoviti rožnati do krvavo rdeči cvetovi z omamnim vonjem razveseljujejo vrtičkarje. Cvetijo sicer v začetku junija in kljub kratki cvetni dobi se znajdejo na marsikaterem okrasnem vrtičku. A lepota ima tudi svoj strup. Če bi potoniko zaužili, prežvečili ali pogoltnili, bi izzvali bruhanje, prav tako bi se povišal srčni utrip.

Ostrožnik

Tudi ostrožniki so precej pogosti na okrasnih vrtovih. Mnogi vrtičkarji ga ocenjujejo celo kot eno najlepših in najbolj cenjenih trajnic pri nas in po svetu. Ne pozabimo omeniti, da so rastlino uporabljali tudi v medicinske namene in za odganjanje vrtnih škodljivcev, vendar je zaužitje večjih količin rastline izjemno strupeno. Z zaužitjem tvegate bruhanje, v najhujših primerih odpoved organov.