Nabirajte le tiste, ki jih zelo dobro poznate
Zaradi deževnega vremena so letos “pohitele” tudi gobe, ki so v gozdove že v avgustu privabile številne nabiralce. Gobarska sezona se bo nadaljevala tudi v jesen. Strokovnjaki s Centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana opozarjajo, da morajo biti ljudje še posebej previdni pri nabiranju gob, saj se lahko hitro zgodi, da tudi dobri poznavalci spregledajo kakšno strupeno.
Število zastrupitev z gobami se iz leta v leto spreminja, saj je odvisno od letine, pa tudi od tega, ali se zastrupi posameznik ali večje število ljudi naenkrat (na primer družina ali skupina ljudi). Največ zastrupitev z gobami je ponavadi v septembru in oktobru, letos pa je narava pohitela in gobarska sezona se je zaradi mokrega poletja začela že v avgustu.
Prebavne motnje so lahko posledica neustrezne priprave
Lani so na Center za zastrupitve prejeli približno 40 klicev zaradi zastrupitev z gobami, na oddelek pa sprejeli pet bolnikov. Leta 2012 so v istem obdobju prejeli več kot 100 klicev in sprejeli 33 bolnikov zaradi zastrupitve oziroma suma zastrupitve. Tudi letos so že prejeli nekaj klicev zaradi prebavnih težav po zaužitju gob, na oddelek pa doslej (še) niso sprejeli nobenega bolnika zaradi zastrupitve.
Pri tem na Centru za zastrupitve opozarjajo, da določeno število bolnikov poišče samo ambulantno pomoč. Prebavne težave, ki se kažejo kot slabost, bruhanje in driska so najpogosteje posledica neustrezno pripravljenih in zaužitih sicer užitnih gob. Vzroki so lahko različni: zaužitje prevelikih količin gob v večernih urah, neustrezno shranjevanje ali priprava gob, uživanja starih, surovih ali razpadlih gob, neupoštevanje diete pri ljudeh z obolenji žolčnika, želodca, trebušne slinavke in podobno.
Zlata pravila
Prim. Marija Jamšek, dr. med., s Centra za zastrupitve Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ob tem opozarja na “zlata pravila” pri nabiranju in uživanju gob:
> nabirajmo in jejmo le gobe, ki jih dobro poznamo;
> gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rane na želodcu in dvanajstniku;
> gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo kot glavni obrok oziroma zvečer pred spanjem;
> gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive;
> nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej (v prvih 24 urah), bodisi kot svež obrok hrane, ali pa jih ustrezno konzervirajmo (npr. blanširamo in zmrznemo, sušimo);
> ker so dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v “hladnih shrambah” ali hladilniku.
Gobe lahko povzročijo tudi smrt
Strupene gobe vsebujejo različne toksične učinkovine, znaki in simptomi zastrupitve so odvisni od vrste strupa v gobi. Največ strupenih gob povzroči prebavne težave kot so slabost, bruhanje, krči v trebuhu in driska. Podobne simptome povzroče tudi neustrezno pripravljene užitne ali druge bolezni (virusna in bakterijska vnetja).
Nekatere strupene gobe pa lahko okvarijo tudi jetra in druge organe (najbolj znana in nevarna je zelena mušnica in njej sorodne gobe, ki vsebujejo med drugim strup amatoksin). Nekatere gobe vplivajo na osrednje živčevje in povzročijo zmedenost, halucinacije in motnjo zavesti (rdeča in pantarjeva mušnica).
V diagnostičnem postopku je pomemben tudi podatek o času (inkubacijski dobi), ki je pretekel od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve. Pozorni moramo biti zlasti na zastrupitve z gobami, kjer so simptomi nastopili po šestih do 12-24 urah. V teh primerih moramo pomisliti na možnost zastrupitve s smrtno nevarno zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami.
Jamškova še opozarja: “V primeru kakršnih koli težav po zaužitju gob se moramo takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo na podlagi anamnestičnih podatkov in prizadetosti bolnika ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma hospitalna obravnava. Če bo potrebno, se bo posvetoval tudi z zdravnikom v Centru za zastrupitve. Prav tako se ne smemo zanašati, da bo driska v enem ali dveh dneh minila, kajti če se zastrupite z zeleno mušnico, ali njej sorodnimi gobami, lahko pride po prehodnem izboljšanju prebavnih težav do hude okvare organov - predvsem jeter in ledvic, ali tudi smrti.”
Iz prakse je znano, da so se zastrupili tudi “dobri poznavalci gob”, če so bili pri nabiranju oziroma čiščenju gob neprevidni in so med množico gob spregledali strupeno gobo, ali pa pri tem niso nosili očal, ki jih sicer uporabljajo zaradi slabovidnosti.
Najbolj strupene oziroma smrtno nevarne so gobe iz skupin mušnic (zelena, pomladanska, koničasta), dežničkov, kučmic in luskinčkov, ki vsebujejo amatoksine. Te gobe poleg slabosti, bruhanja, driske in hudih krčev v trebuhu povzroče odpoved posameznih organov (jeter, ledvic in srca). Kljub najsodobnejšemu zdravljenju so tovrstne zastrupitve lahko končajo s smrtjo, zlasti pri otrocih, starejših osebah in bolnikih s pridruženimi boleznimi.
Pomembna je tudi količina
Po splošni oceni je v zadnjem desetletju manj smrtno nevarnih zastrupitev z zeleno mušnico, kot jih je bilo, na primer, v 80-tih letih prejšnjega stoletja. Ljudje si lahko pridobivajo znanje o užitnih in strupenih gobah ter napotke o ustrezni pripravi gob in pomena pravočasne zdravniške pomoči v primeru težav v gobarskih društvih, s pomočjo strokovne literature in preko sredstev javnega obveščanja (radia, televizije, časopisov in revij). Smrt je lahko posledica tako zaužitja strupenih gob kot tudi zapleta oziroma poslabšanja predhodne bolezni zaradi zaužitja neustrezno pripravljenih sicer užitnih gob.
Pomembna pa je tudi količina zaužitih gob in čas, ki je potekel od pojava prvih simptomov do začetka zdravljenja. V Sloveniji vsako leto še vedno beležimo en ali več smrtnih primerov zaradi zaužitja strupenih gob ali zapletov oziroma poslabšanja predhodnih bolezni po zaužitju sicer užitnih gob. SK
