Miti o revmi, ki ne držijo: vse, kar morate vedeti o bolezni sklepov
O revmatičnih boleznih krožijo tri velike zmote: da so posledica fiziološkega staranja, da so neozdravljive ter da sicer ne ogrožajo življenja. Resnica je, žal, povsem drugačna.
Vsako trganje v sklepih še ne pomeni revme. Po diagnostičnih kriterijih morate imeti določeno obliko bolečin najmanj tri mesece, in to čisto vsak dan.
Foto: ProfimediaNa srečo je revma povsem obvladljiva, če pravočasno poiščemo pomoč in se ne sprenevedamo, da gre le za prehodno okorelost sklepov in bolečino.
Rezervirana za starejšo populacijo
Daleč od resnice. Resna revmatična bolezen se lahko začne že v ranem otroštvu ali mladosti. Govorimo o vnetnih revmatičnih boleznih, kot je juvenilni kronični artritis. Že pri nekaj mesecev starem otroku lahko zdravniki opazijo znake kronične bolezni. Pogosto se prvi simptomi kažejo kot jutranja okorelost, otekanje sklepov ali nepojasnjena utrujenost, ki jo starši sprva pripišejo drugim vzrokom. Pri odraslih se lahko bolezen začne postopno, z blagimi težavami, ki jih bolniki pogosto predolgo ignorirajo.
Z revmo je treba potrpeti
Pozdravil je sicer ni še nihče, obvladuje pa jo marsikdo zelo dobro. Zdravila so se izkazala za zelo učinkovita, saj lahko bolniki ob doslednem zdravljenju, sicer z nekaterimi omejitvami, v veliki večini živijo skoraj povsem normalno življenje. Ključno je zgodnje odkrivanje bolezni, saj lahko pravočasno zdravljenje prepreči trajne poškodbe sklepov in bistveno izboljša kakovost življenja. Pomemben del obravnave so tudi redni pregledi pri specialistu in prilagajanje terapije glede na potek bolezni.
Od revme ni še nihče umrl
Žal je resnica včasih tragična. Nekatere nezdravljene vnetne revmatične bolezni pripeljejo do smrti v zelo kratkem času, na primer wegenerjeva granulomatoza. Poleg tega lahko dolgotrajno vnetje poveča tveganje za bolezni srca in ožilja ter druge resne zaplete, zato bolezni nikakor ne smemo podcenjevati. Tudi kadar bolezen neposredno ne ogroža življenja, lahko močno vpliva na gibljivost, samostojnost in splošno kakovost življenja.
Revmo lahko napovemo
Revmatično obolenje je zelo težko napovedati. V pripravi so genske tipizacije, na podlagi katerih bodo specialisti revmatologi lahko ugotovili, kateri ljudje so bolj nagnjeni k tem boleznim. Nekatere revmatične bolezni so pogojene s spolom, ženske so tukaj na slabšem. Pomembno vlogo pa imajo tudi okoljski dejavniki, hormonske spremembe in imunski odzivi, ki skupaj vplivajo na razvoj bolezni, zato enostavne napovedi za zdaj še niso možne.
Povzroča jo sedenje na mrzlih tleh
Revmatične bolezni so posledica različnih, predvsem vnetnih in tudi degenerativnih ter drugih procesov v telesu. Revmatičnih bolezni še zdaleč ne povzroča sedenje na hladnih tleh ali izpostavljanje mrzli vodi oziroma mrazu ali prepihu. Res pa je, da lahko mraz pri nekaterih bolnikih začasno poslabša občutek bolečine ali togosti. Gre torej za vpliv na simptome, ne pa za dejanski vzrok bolezni.
Revma nima nič opraviti z zdravim življenjskim slogom
Obstajajo dokazi, da bolezen poslabšata kajenje in čezmerno uživanje kofeina. Gibanje je vsekakor zelo priporočljivo za ohranjanje zdravih sklepov, ki jih držijo skupaj mišice in oporna tkiva. Poleg tega ima pomembno vlogo tudi uravnotežena prehrana, bogata z protivnetnimi hranili, ter vzdrževanje primerne telesne teže, saj prekomerna obremenitev dodatno obremenjuje sklepe. Redna telesna aktivnost, prilagojena posamezniku, lahko zmanjša bolečino in izboljša gibljivost.
Revma je le ena bolezen
V resnici izraz “revma” zajema več kot sto različnih bolezni, ki prizadenejo sklepe, mišice, vezivna tkiva in včasih tudi notranje organe. Med njimi so zelo različne oblike, od blažjih do težjih sistemskih bolezni. Prav zato je pomembno, da diagnozo postavi specialist, saj se zdravljenje med posameznimi oblikami bistveno razlikuje. Enoten pristop ne obstaja.
Bolečina je edini znak bolezni
Bolečina je sicer najpogostejši simptom, vendar še zdaleč ni edini. Revmatične bolezni se lahko kažejo tudi z otekanjem, rdečino, občutkom toplote v sklepih, utrujenostjo in zmanjšano gibljivostjo. Pri nekaterih oblikah so prisotni tudi splošni znaki, kot so povišana telesna temperatura ali nenamerno hujšanje. Prav raznolikost simptomov pogosto oteži prepoznavanje bolezni v zgodnji fazi.