Kako umetna inteligenca vpliva na varnost pri delu
Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki smo ga obeležili minuli ponedeljek, izpostavlja vlogo umetne inteligence pri izboljšanju varnosti pri delu. Vendar pa Inšpektorat za delo svari, da lahko v primeru nenadzorovane uporabe ogrozi varnost zaposlenih.
Robotske naprave že opravljajo naloge v nevarnih okoljih, delajo s strupenimi materiali in pri ekstremnih temperaturah, poudarjajo na Inšpektoratu za delo. Prav tako prevzemajo monotona in ponavljajoča se opravila, medtem ko različni senzorji omogočajo zgodnje zaznavanje nevarnosti in pripomorejo k večji varnosti zaposlenih. A če digitalna tehnologija ni uvedena pravilno ali so zanemarjeni varnostni ukrepi, so tveganja za delovne nezgode lahko večja.
Pristranskost algoritmov
Umetna inteligenca odpira tudi vprašanja o pristranskosti algoritmov. Pravilna uporaba umetne inteligence lahko po navedbah inšpektorata pomembno izboljša varnost in zdravje pri delu. Hkrati pa prekomerna odvisnost od tehnologij lahko zmanjša presojo in pozornost človeka, kar vodi v napake.
Če digitalna tehnologija ni uvedena pravilno ali so zanemarjeni varnostni ukrepi, so tveganja za delovne nezgode lahko večja.
Vpliv na duševno zdravje
Pri Nacionalnem programu duševnega zdravja - programu Mira pa opozarjajo, da procesi digitalizacije, kot so denimo avtomatizacija in vodenje zaposlenih s pomočjo umetne inteligence in algoritmov, zaposlenim prinašajo različna psihosocialna tveganja. Če niso ustrezno obvladana, lahko negativno vplivajo na zdravje delavcev.
Med različnimi digitalnimi tehnologijami v delovnih okoljih imajo sistemi upravljanja delavcev, ki temeljijo na umetni inteligenci in algoritmih, še posebej pomemben vpliv na duševno zdravje zaposlenih, poudarjajo.
Največ nezgod je v gradbeništvu
Delodajalci so lani prijavili več kot 14.200 nezgod pri delu. V tej številki niso zajete 103 nezgode na poti na delo ali z dela pri prevozu, ki ga je organiziral delodajalec. Smrtnih nezgod je bilo 16, težjih nezgod 916, lažjih pa 314.
Pri petih smrtnih nezgodah je bil vzrok padec z višine, pri treh prometna nesreča, po dve smrtni nezgodi pa sta se zgodili zaradi padanja bremen, premikajoče se mehanizacije in premikanja delovne opreme. Vzrok ene smrtne nezgode je bil udar električnega toka, še ena smrtna nezgoda pa je bila povezana z delovno opremo.
Največ smrtnih nezgod je bilo prijavljenih v gradbeništvu. Žrtve so bile večinoma stare med 50 in 59 let.