Kako prepoznamo miome in zakaj nastanejo?

Eden od pogostih vzrokov bolečin so miomi oziroma fibroidi, nerakave tvorbe iz mišičnega ali vezivnega tkiva v maternici. Pojavijo se pri eni od petih žensk v rodni dobi, nastanejo pa lahko posamično ali v skupinah in zrastejo do takšne velikosti, da pritiskajo na okoliške organe. V določenih primerih jih je treba tudi kirurško odstraniti. Pri katerih ženskah so pogostejši in kakšne so lahko posledice nezdravljenja?

Majhni ali veliki?

Majhni miomi včasih ne povzročajo težav, večji pa lahko močno vplivajo na menstruacijo, počutje in tudi plodnost. Zdravniki se že desetletja ukvarjajo z vprašanjem, kaj jih povzroči, vendar jasnega odgovora še vedno nimajo. Domnevajo, da so povezani z nenormalnim odzivom maternice na ženski spolni hormon estrogen.

Zato se miomi ne pojavljajo pred puberteto, ko jajčniki šele začenjajo izločati estrogen, prav tako je zanje značilno, da zaradi manjših količin tega hormona po menopavzi prenehajo rasti ali se celo zmanjšajo. Po drugi strani pa se lahko izraziteje povečajo v obdobjih, ko je estrogena več, na primer med nosečnostjo.

K večjemu tveganju za nastanek miomov lahko prispevajo tudi dednost, zgodnji začetek menstruacije, prekomerna telesna teža in dolgotrajna izpostavljenost hormonskim nihanjem.

Kako jih lahko prepoznamo?

Manjše miome je skorajda nemogoče začutiti ali prepoznati, dokler ne zrastejo. Pogosto jih odkrijejo naključno pri ginekološkem pregledu ali ultrazvočni preiskavi.

Pri večjih miomih pa se lahko pojavijo občasne ali stalne bolečine v spodnjem delu trebuha, občutek pritiska v medenici, podaljšane in zelo obilne menstruacije ter izrazitejše bolečine med mesečnim perilom. Nekatere ženske opažajo tudi pogostejše uriniranje ali zaprtje, če miom pritiska na mehur ali črevesje.

V vsakem od teh primerov je priporočljivo obiskati zdravnika, saj lahko dolgotrajne močne krvavitve vodijo tudi v slabokrvnost in kronično utrujenost.

Kako jih zdravimo?

Manjših miomov včasih niti ni treba zdraviti, dovolj je, da ginekolog redno spremlja njihovo velikost in rast. Če ne povzročajo težav, zdravljenje pogosto sploh ni potrebno.

Kadar pa miomi povzročajo bolečine, močne krvavitve ali druge zaplete, lahko zdravnik predlaga zdravljenje z zdravili za lajšanje simptomov ali kirurško odstranitev. Manjše tvorbe se pogosto odstranijo s histeroskopijo ali laparoskopijo v splošni anesteziji. Največje miome pa je treba odstraniti skozi rez v trebušni steni. Način zdravljenja je vedno odvisen od velikosti mioma, števila tvorb, starosti ženske in njenih načrtov glede nosečnosti.