Jastog, rarog ali hlap?
Nedavno smo lahko v našem časniku prebrali članek “Na krožnike le jastog s potnim listom”. Ob tem se odpira vprašanje, kakšni raki so to in koliko vrst jih živi v našem majhnem koščku morja. Še bolj pa, kateri in kje so zaščiteni.
Ni namreč vseeno, ali gre za isto vrsto raka, ulovljenega pri obojih naših sosedih, ali za ulov v slovenskem morju. Tudi poimenovanja so nekoliko drugačna.
Zmešnjava pri poimenovanju
Evropski jastog ali tudi samo jastog (znanstveno ime Homarus gammarus) je velik, v Evropi živeč rak iz družine Nephropidae. Zelo podoben mu je ameriški jastog (Homarus americanus). Najlaže ju ločimo po geografskem območju, na katerem najdemo to žival. Evropski jastog živi v vzhodnem, ameriški pa v zahodnem Atlantiku.
Jadranski jastog (astacus gamarius) je v Sloveniji zaščitena vrsta raka. Je največji rak v Jadranu, zrase tudi prek enega metra v dolžino. Hrvati mu pravijo hlap ali rarog, pod imenom jastog pa pri nas pojmujemo tistega brez klešč.
Ob tej majhni zmešnjavi v zvezi s poimenovanjem se vsiljuje primerjava z verzi Franceta Prešerna; “Al prav se piše kaša ali kasha, se šola novočkarjov srdita z ljudmi prepira starega kopita; kdo njih pa pravo trdi, to se praša.”
Zaščitena žival
Jastogi so pri nas zaščiteni z uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in z zakonom o ohranjanju narave. Zato jih je prepovedano loviti, ubiti in že samo vznemirjati v morju, pojasnjujejo v zavoda za varstvo narave, saj ugotavljajo, da tega marsikdo pri nas ne ve. Posebej zato ne, ker lahko jastoge pogosto opazimo v akvarijih naših restavracij.
A tiste, ki končajo na krožnikih, morajo spremljati dokumenti, da so bili uvoženi, poudarjajo tudi ribiški inšpektorji. Za kršitelje, ki jih zasačijo pri lovu jastogov in kršenju uredbe, je zagrožena kazen od 120 do 620 evrov. Tako je že vse od uveljavitve te uredbe leta 2004. Inšpektorji tudi ocenjujejo, da se je populacija teh rakov pri nas popravila.
Le dva dneva pred omenjenim člankom pa smo lahko zasledili vest, “da je ribič na ribiški trnek pred piranskim zalivom ujel kar pol metra velikega jastoga.” Objavljena je bila tudi fotografija trofeje.
Zato naj podrobneje pojasnimo, da gre pri zaščitenih rakih zgolj za tiste, ki imajo slovensko državljanstvo. Slovenski zakon, denimo, navaja, da so jastogi zaščiteni in zato se po akvariju ne sprehajajo slovenski, ampak italijanski jastogi. To določilo je že pred leti razburilo akvariste. Tako so jastogi, ki jih lahko opazujemo v akvariju v Piranu, iz Italije, ker slovenskih ne smemo ujeti in dati na ogled vanj. Zakaj je tako, nihče ne ve in že ob sprejemanju tega predpisa so bili v piranskem Akvariju zelo začudeni.
Še več zaščitenih morskih živali
Poleg jastoga so od rakov pri nas zaščiteni še veliki morski pajek, primorska kozica in rak nagajivček. Rarogi pa pri nas niso zaščiteni, v slovenskem morju jih je malo. Čeprav spada med školjke in kot hrana ni tako pomemben, je zaščiten tudi veliki leščur (znanstveno ime Pinna nobilis) iz družine Pinnidae. Je endemit Sredozemlja in je v Sloveniji zavarovana vrsta.
Veliki leščur zrase do 60 centimetrov v dolžino in je s šilastim delom trdno zasidran v peščenem ali blatnem dnu. Živi do globine 20 metrov in je užiten, vendar ima posebno žlezo, ki jo je pred uživanjem treba odstraniti, saj je pekoča. Nabiranje teh školjk je v Sloveniji prepovedano. Pred leti so pri nas skoraj izginili (morda tudi zaradi pretiranega nabiranja za različne spominke in iz radovednosti), vendar so se po nekaterih informacijah spet nekoliko namnožili.
Članka, ki ju omenjam, sta le odsev zmešnjave na tem področju. Preseneča pa javna objava vesti in fotografije o ulovu, še zlasti zato, ker slednjega zakonodaja ne dovoljuje. Inšpektorji namreč navajajo kazni, ljudje pa lovijo tudi živali, ki jih ne bi smeli, saj ne poznajo zakonodaje. Vendar pa takšna nevednost nikogar ne razrešuje odgovornosti. Še manj pa je v prid zavarovanju vrst v našem majhnem morju. Omenjena članka sicer, kot se zdi, nista povezana, vendar pa si povprečen bralec lahko ustvari napačen vtis, bolj ozaveščen pa se ob tem vsaj zgraža.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.
