Ima moj otrok disleksijo? Kakšno pomoč potrebuje?

Običajno jo spremljajo težave s hitrostjo predelovanja informacij, s kratkoročnim in delovnim spominom, z zaporedji, motoričnimi spretnostmi ter s slušnimi in vidnimi zaznavami. Uvrščamo jo med specifične učne težave, pojavlja pa se v različnih oblikah – od blažje do zelo izrazite.

Največ težav pri branju in pisanju

Disleksija se navadno pokaže že v otroštvu. Starši in učitelji včasih težav ne prepoznajo pravočasno in otroku pripišejo lenobo ali pomanjkanje truda, čeprav doma veliko vadi in se uči. Posledica so izguba motivacije, občutki neuspeha in velika stiska. Nenehni neuspehi lahko vodijo v slabo samopodobo ter dodatne učne in vedenjske težave.

Najbolj izrazite težave se kažejo pri branju, pisanju in organizaciji dela. Pri nekaterih otrocih se zaradi napačnega zapisa števil pojavijo tudi težave pri matematiki. Besedilnih nalog se včasih sploh ne lotijo, ker so dolge in zahtevajo veliko branja. Kako izrazite bodo težave, je odvisno od posameznika, njegove starosti, okolja in podpore, ki jo prejema.

Kaj lahko storimo starši

Včasih se nekatere razvojne posebnosti s časom omilijo, zato sta potrpežljivost in razumevanje ključna. Kljub temu je pomembno, da otroku že od zgodnjega otroštva beremo, pripovedujemo zgodbe in skupaj listamo slikanice – tudi če sprva ne kaže večjega zanimanja.

Kasneje otroka spodbujamo k redni vaji branja in pisanja, vendar brez pretiranih zahtev in preobsežnih nalog. Ker imajo otroci z disleksijo pogosto odpor do branja, je smiselno, da lahko sami sodelujejo pri izbiri vsebine in določanju količine branja. Občutek nadzora in izbire namreč povečuje motivacijo.

Dislektikom prijazne knjige in prilagoditve

Pri izbiri gradiva bodimo pozorni na obliko. Besedilo naj bo natisnjeno z nekoliko večjimi črkami in v čitljivi pisavi, vrstice naj ne bodo predolge (približno 60 do 70 znakov), med odstavki pa naj bodo dovolj veliki presledki, da je besedilo zračno. Strokovnjaki priporočajo nesvetleč, ne povsem bel papir, saj bleščeča podlaga dodatno obremenjuje vidno zaznavo.

Velikost črk je odvisna od starosti in potreb otroka. Obstaja tudi posebna pisava Dyslexie, ki jo je razvil grafični oblikovalec z disleksijo in je prosto dostopna za uporabo na računalniku.

Otroka spodbujamo k redni vaji branja in pisanja, vendar brez pretiranih zahtev in preobsežnih nalog.

Foto: Pexels

Če so težave izrazite, otrok tudi z večjo pisavo ne bo bral enako hitro kot vrstniki. V višjih razredih so zato smiselne prilagoditve, kot so zvočne knjige ali bralec besedil pri pisnem preverjanju znanja. Pri nekaterih otrocih so težave tako hude, da je poslušanje gradiva učinkovitejša pot do znanja kot klasično branje.

Disleksija se odraža tudi v odraslosti

Težave se lahko nadaljujejo tudi v odrasli dobi. Najpogosteje se kažejo pri organizaciji, načrtovanju in vztrajanju. Pomembno vlogo ima delovni spomin, ki je pri osebah z disleksijo pogosto šibkejši. To pomeni, da med reševanjem nalog zadržijo manj informacij, kar lahko vpliva na razumevanje navodil, pomnjenje prebranega ali sledenje daljšim razlagam.

Mnogi si zato izberejo poklice, ki niso močno odvisni od branja in pisanja. Pogosto imajo odlične ideje, izrazito kreativnost, vizualno-prostorske sposobnosti in širok način razmišljanja. Nekateri so izjemni pri reševanju problemov in intuitivnem razumevanju delovanja stvari. Res je, da nimajo vsi teh močnih področij, vendar so mnogi vztrajni in odločni.